Namestnik varuhinje Miha Horvat in pomočnica vodje Centra za človekove pravice Jerneja Turin sta se 13. 4. 2026 v Ženevi udeležila neformalnega srečanja s predstavniki Odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD), ki bo na svoji seji med 13. aprilom in 1. majem obravnaval dvanajsto do štirinajsto periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Neformalni pogovori s predstavniki Varuha in nevladnimi organizacijami so predhodnica formalnemu srečanju s predstavniki Vlade Republike Slovenije s tem organom. Institucija Varuha človekovih pravic pa je Odboru posredovala tudi svoje alternativno poročilo o izvajanju te konvencije.

Od zadnje ocene Slovenije pred tem odborom je minilo približno deset let, zato je še toliko pomembneje preveriti, kakšen napredek je bil v tem času dosežen in katere sistemske pomanjkljivosti ostajajo. Kaj Varuh ugotavlja v alternativnem poročilu, lahko preberete s klikom na povezavo, kratek povzetek pa je na tej povezavi.

Vloga Odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD), ki spremlja, kako države izvajajo Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je v nadzoru in usmerjanju. Odbor analizira poročila vlad in nevladnih organizacij posamezne države ter nacionalnih institucij za človekove pravice, opozarja na pomanjkljivosti ter podaja priporočila za izboljšave. Poleg tega obravnava tudi individualne pritožbe posameznikov in posameznic, ki se obrnejo naj, ker menijo da jim je država kršila katero od človekovih pravic, določenih v konvenciji. Varuh je o možnostih pritožb na mednarodne odbore ZN pripravil tudi vodič.

V preteklosti je CERD Slovenijo opozarjal na položaj romske skupnosti, zlasti glede dostopa do izobraževanja, bivanjskih razmer in socialne vključenosti. Prav tako je izpostavljal vprašanja sovražnega govora, diskriminacije migrantov in potrebe po učinkovitejšem pregonu kaznivih dejanj iz sovraštva.

Na tokratnem neformalnem sestanku v Ženevi so se vprašanja članic in članov Odbora osredotočila predvsem na bivanjske pogoje Romov, vključenost romskih otrok v izobraževanje, vsebino in posledice Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ter na vprašanja, povezana s sovražnim govorom in prebivalci, ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.

Priporočila CERD-a sicer niso pravno zavezujoča, vendar njegovi zaključki in priporočila pomenijo dodatni nadzor nad ravnanjem oblasti, ustvarjajo pritisk nanjo, da ukrepa v smeri izboljšanja spoštovanja človekovih pravic, saj vplivajo na njen mednarodni ugled in notranje politike. Pogosto služijo tudi kot dodatna argumentacija za spremembe zakonodaje ali politik.