Odziv Varuhinje človekovih pravic RS dr. Simone Drenik Bavdek na pismo župana Mestne občine Novo mesto glede odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je zadržalo izvajanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV):

Ustavno sodišče (US) je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker obstaja resen dvom, ali je ureditev ustavno skladna, se je Varuhinja človekovih pravic RS dr. Simona Drenik Bavdek odločila in dala ZNUZJV v presojo US, kjer se je predlagalo tudi začasno zadržanje te določbe do končne odločitvi o skladnosti z ustavo.

Že ob vložitvi pobude na US je varuhinja poudarila, da je »skrb države za varnost njenih prebivalcev brez dvoma nujna in potrebna, mora pa država to početi na način, ki je skladen z ustavo in standardi človekovih pravic. 8. člen ZNUZJV in z njim povezane določbe pa posegajo v denarno socialno pomoč na način, ki odpira mnoge pomisleke o njihovi ustavni skladnosti.«

Se pa varuhinja zaveda kompleksnosti vprašanja, kjer gotovo samo represivni ukrepi, kot jih predvideva ZNUZVJ, ne morejo prinesti željenih učinkov in izboljšati sobivanja na lokalni ravni. Potreben je usklajen in strokoven pristop, ki bo tudi srednjeročno in dolgoročen prinašal pozitivne učinke. V ta namen je varuhinja že obiskala Občino Ribnica, se dobila z ravnatelji osnovnih šol, sodelovala na zaključku glede zagotavljanja zdravja pripadnikov romske skupnosti in se danes sestala tudi s predstavniki Urada Vlade RS za narodnosti, poleg tega pa posluša tudi primere posameznikov, ki imajo negativne izkušnje tako z izvajanjem konkretnega zakona kot z nekaterimi pripadniki romske skupnosti. Prihodnji mesec bo poslovanje Varuha v Občini Novo mesto, kjer ima varuhinja predvidene sestanke s predstavniki Policije, CSD in lokalne skupnosti.

Varuh že 10 let in več v letnih poročilih državnemu zboru poroča o nasprotjih med zaznanimi percepcijami romskega prebivalstva na eni strani, da se jih tudi s strani oblasti slabše oziroma posebej strogo obravnava (le) zaradi njihovega porekla, in večinskega prebivalstva na drugi strani, da Romi (ravno le) zato, ker so Romi, v tej državi lahko počnejo tako rekoč vse nekaznovano oziroma so deležni najrazličnejših privilegijev.

Varuh že leta izpostavlja tudi, da ima skladno s 34. členom Ustave RS vsakdo pravico do dostojanstva in osebne varnosti in da je policija dolžna zaščititi vsakega posameznika, ki se nanjo obrne zaradi ogrožanja osebne varnosti ali ogrožanja premoženja, v primeru, da mu policija ne nudi učinkovite zaščite, pa lahko vloži pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve. Vselej pa Varuh opozarja tudi na nujnost prisotnosti policije v romskih naseljih, v katerih še prihaja do različnih kršitev reda in miru ali drugih prekrškov ali kaznivih dejanj. Zagotavljanja posebnega varstva romski skupnosti oziroma njenim pripadnikom ne gre enačiti z varstvom pred sleherno odgovornostjo za protipravno ravnanje. Običaji in navade romske skupnosti ne upravičujejo nezakonitih dejanj. Posebne pravice, ki jih romski skupnosti v 65. členu podeljuje Ustava RS, se v ničemer ne nanašajo na opustitev odkrivanja ali pregona njihovih kaznivih dejanj oziroma prekrškov. Ukrepi države morajo biti učinkoviti in imeti odvračalni učinek. Na kaznovalnopravnem področju smo vsi enaki pred zakonom, policija pa se mora odzvati na vse dogodke, ko gre za kršitve reda in miru ali druge prekrške ali kazniva dejanja.

Kot je znano, je minuli teden Ustavno sodišče RS (US) na pobudo Varuhinje človekovih pravic RS dr. Simone Drenik Bavdek in Pravne mreže za varstvo demokracije sprejelo sklep o začasnem zadržanju izvajanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Uradni list RS, št. 93/25) (U‑I‑24/26). S strani Varuha je bilo sporočeno javnosti, je US s tem pritrdilo predlogu in argumentom Varuha, da škodljive posledice, ki bi jih prinesli nadaljnji rubeži denarne socialne pomoči, ki je namenjena preživetju posameznikov in družin v stiski, pretehtajo nad škodljivimi posledicami začasnega zadržanja izpodbijane ureditve. Zato lahko država počaka s tovrstnimi posegi do odločitve US o tem, ali je ureditev skladna z ustavo, potrebe socialno ogroženih posameznikov pa ne morejo čakati. Varuhinja pričakuje, da bo US v nadaljevanju postopka čim prej tudi vsebinsko odločilo o ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. To pa bo tudi pomemben ustavnosodni prispevek k razumevanju varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti.