Opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam
okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja
(opcijski protokol) je Generalna skupščina Organizacije združenih
narodov sprejela na 57. zasedanju 18. decembra 2002, za podpisovanje in
ratifikacijo pa je na voljo od 4. februarja 2003.
Opcijski protokol vzpostavlja sistem rednih (preventivnih) obiskov neodvisnih mednarodnih in državnih organov na krajih, kjer je ljudem odvzeta prostost, da bi preprečili mučenje in druge oblike okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
Na mednarodni ravni je z opcijskim protokolom ustanovljen Pododbor za
preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali
poniževalnega ravnanja ali kaznovanja Odbora proti mučenju (SPT), vsaka
država pogodbenica tega protokola pa je zavezana, da na državni ravni
ustanovi, določi in vzdržuje organ ali več organov za obiskovanje zaradi
preprečevanja mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali
ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ta organ je poznan pod imenom
državni preventivni mehanizem (DPM).
Naloga vsakega DPM je, da obiskuje vse kraje odvzema
prostosti v državi in preverja ravnanje z osebami, ki jim je bila
odvzeta prostost, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in
drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
ali kaznovanja. Ob upoštevanju pravnih norm DPM ustreznim organom
priporoča, kako naj izboljšajo razmere in ravnanje z osebami ter
preprečijo mučenje in druge oblike okrutnega, nečloveškega,
poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. V tej zvezi lahko poda predloge
in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom.
Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) so bile pomembne dodatne naloge in pooblastila DPM zaupane leta 2006 z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (MOPPM).
Prepričani smo, da sta bila razloga za to poudarjena Varuhova
pozornost, ki jo (je) ves čas namenja(l) obravnavi pobud oseb, ki jim je
odvzeta prostost, ter njegova preventivna vloga na tem področju z
ustaljenim in izoblikovanim načinom delovanja pri obiskovanju krajev,
kjer so osebe, ki jim je bila odvzeta prostost. Poleg tega je bila pri
tem gotovo pomembna tudi njegova neodvisnost (funkcionalna, osebna in
finančna), ki je zagotovljena z ustavo in Zakonom o varuhu človekovih
pravic.
Varuh je s tem, ko so mu (bile) zaupane tudi naloge in pooblastila DPM, postal sestavni del splošno veljavnega sistema pod okriljem Organizacije združenih narodov,
ki na mednarodni in državni ravni uveljavlja (dodatni) mehanizem za
preprečevanje mučenja in drugih oblik grdega ravnanja z ljudmi, ki jim
je bila odvzeta prostost. Ta temelji predvsem na rednih obiskih krajev
odvzema prostosti. Namen teh preventivnih obiskov je preprečiti mučenje
ali drugo grdo ravnanje, še preden se zgodi.
Od leta 2015 v okviru Varuha deluje posebna enota DPM, ki ne obravnava individualnih pobud, temveč obiskuje le kraje odvzema prostosti in opravlja druge naloge DPM.
Tako smo zagotovili ločitev obeh dejavnosti Varuha, to je preventivne,
ki jih opravlja DPM, in odzivne, ki pomeni obravnavanje prejetih pobud.
Potrebo po taki ločitvi izrecno poudarja 32. točka Smernic o državnih
preventivnih mehanizmih SPT, sprejetih na dvanajstem zasedanju v Ženevi
od 15. do 19. novembra 2010. Ta določa, da kadar organ, pristojen za
DPM, poleg nalog v skladu z opcijskim protokolom opravlja tudi druge
naloge, se morajo naloge DPM opravljati v okviru ločene enote ali
oddelka, ki ima svoje osebje in ločeni proračun. Izvajanje nalog in
pooblastil DPM je tako precej bolj organizirano in s tem učinkovitejše.
Boljša organiziranost dela omogoča tudi boljšo pripravo na posamezni
obisk, njegovo izvedbo in izdelavo poročila o obisku.
Delovanje
posebne notranje organizacijske enote Varuha, ki izvaja le naloge in
pooblastila DPM, je leta 2017 določil tudi Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu
človekovih pravic – ZVarCP-B (Uradni list RS, št. 54/17) v 50. c členu. Določa
tudi, da DPM vodi namestnik varuha, ki ga za določeno obdobje pooblasti varuh.
Prav tako delovanje DPM ureja Poslovnik Varuha človekovih pravic Republike
Slovenije v 20. členu. Trenutno v enoti DPM poleg namestnika varuha in vodje
DPM Ivana Šeliha delujejo svetovalci Varuha: Katarina Vučko, univ. dipl. pravnica
(odgovorna za obiske zaporov, policijskih postaj, centra za tujce in azilnega
doma), mag. Jure Markič, univ. dipl. pravnik (odgovoren za obiske domov za
starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov), Ana Polutnik, univ. dipl.
pravnica (odgovorna za obiske strokovnih centrov za otroke in mladostnike s
čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami in drugih krajev odvzema prostosti
otrok ter psihiatričnih bolnišnic), in Sonja Božič Testen, univ. dipl. pravnica
(odgovorna za obiske zavodov za usposabljanje in varstveno delovnih centrov).
Nazaj 
