Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je danes sestala s predstavniki Urada Vlade RS za narodnosti. Namen sestanka je bila krepitev sodelovanja med institucijama, v ospredju pogovorov pa so bile teme povezane z Romi, romsko skupnostjo, predpisi, ki urejajo romsko problematiko ter krepitvi dialoga na nivoju države in lokalne skupnosti.

Varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek je na sestanku sprejela direktorico Urada RS za narodnosti Danico Polak Gruden s sodelavci. Sogovorniki so izpostavili različne vsebine in področja, ki se nanašajo na urejanje problematike romske skupnosti, vlogo države, občin in romske skupnosti pri uresničevanju pravic. »Država bi morala bolj učinkovito na različnih ravneh izvajati programe in projekte za izboljšanje življenjskih razmer, infrastrukture, izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva, sociale in integracije romske skupnosti, ter hkrati zagotavljati tudi varnost, učinkovit pregon kriminala in enake pravice za vse«, je izpostavila varuhinja.

V povezavi z Romi je v javnosti najbolj odmeven tragičen dogodek v Novem mestu in posledično sprejem Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), za katerega je Ustavno sodišče pred dnevi sprejelo sklep o zadržanju izvrševanja 8. člena zakona. Varuhinja je pojasnila, da je bilo v zvezi z ZNUZJV opravljeno več poizvedb ter zbrana dodatna pojasnila. Med drugim Varuh posebej obravnava vprašanje, zakaj v praksi prihaja do velikega števila neplačanih glob z visokimi zneski, kljub določenim mehanizmom za njihovo izterjavo. Varuhinja je izpostavila še druga problematična področja zakona, kot so vstop v tuja stanovanja in druge prostore, uporaba tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih (droni), omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči, poseg v socialne pravice in varnostna območja. Varuhinja pred oblikovanjem končnih ugotovitev pričakuje dialog z novo vlado o določilih zakona, ki zbujajo ustavnopravna vprašanja glede nedopustnih posegov v človekove pravice.

Na sestanku so izpostavili tudi potrebo po tem, da se z Romi še bolj intenzivno dela na njihovi perspektivi, ko zaključijo šolanje. »Potrebno jim je pokazati smisel njihovega celotnega vključevanja v institucije in prostovoljna društva, vse od vrtca, šole, dodatna izobraževanja, športne in kulturne aktivnosti, pa vse do zaposlitve«. Veliko Romov namreč opusti začete aktivnosti in nadaljnje vključevanje, ker ne najdejo ustreznega smisla in motivacije. K temu veliko pripomore tudi negativna stereotipna percepcija o Romih tako med lokalno populacijo kot tudi s strani podjetij in institucij, ki posledično nudijo premalo priložnosti Romom za zaposlitev. Varuh med drugim beleži tudi primere diskriminatornega ravnanja ob prijavah na prosta delovna mesta. Sogovorniki so se strinjali, da posamezni primeru dokazujejo, da so Romi lahko dobri delavci, ki lahko veliko prispevajo tako v podjetjih, kot v širše družbi. Pri tem bi veliko pomagala tudi pozitivna promocijska kampanja o tem, kdo so Romi ter prikazati več pozitivnih primerov.

V razpravi so se dotaknili tudi problema neodzivnosti romske skupnosti; Urad zaznava pomanjkanje aktivnega sodelovanja s strani romskih svetnikov, zato določenih projektov ne morejo realizirati, veliko zadev pa zaradi tega stoji oz. se počasi premikajo naprej. Na sestanku so govorili tudi o bivanjskih razmerah, reševanju teh tudi na lokalni ravni s pospešitvijo legalizacije in iskanju drugih rešitev. Pri tem so se dotaknili poteka pilotnih projektov, ki med drugim potekajo v Krškem, Novem mestu in Črnomlju.

Varuhinja je odprla tudi problematiko zbiranja oziroma pomanjkanja razčlenjenih podatkov o pripadnikih romske skupnosti, kar ovira učinkovito izvajanje politik vključevanja ter spremljanje njihove učinkovitosti. »Slovenija je podhranjena z zbiranjem podatkov, kar nam ne omogoča priprave dobrih ukrepov in vpogled v realno stanje«, je poudarila varuhinja. Na ta problem sta opozorila tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) in Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD), ki poudarjata potrebo po zbiranju kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki so nujni za načrtovanje, izvajanje ter evalvacijo ukrepov.

Ob koncu sestanka je varuhinja poudarila, da imamo na tem področju vsi skupaj zelo veliko dela in moramo čimprej pospešeno reševati številne probleme. Po njenem mnenju brez sistematične in celovite evalvacije ter rednega in transparentnega poročanja ni mogoče zagotoviti učinkovitega izvajanja Nacionalnega programa ukrepov za Rome (NPUR 2021-2030). »Zato moramo vsi skupaj iskati rešitve, srečanje kot je današnje, pa je dober korak in pozitiven obet, da se zadeve premaknejo na bolje«. Že jutri se bo varuhinja udeležila tudi nacionalnega posveta »Pomen izobraževanja in ohranjanja romske kulturne dediščine«, ki ga soorganizira Urad RS za narodnosti.