Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes, 14. 4. 2026, na nacionalnem posvetu Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti, ki je potekal v Slovenskem etnografskem muzeju, poudarila, da ohranjanje identitete romske skupnosti ni zgolj kulturno vprašanje, temveč temeljno vprašanje človekovih pravic.

V nagovoru je izpostavila, da pravni okvir na nacionalni in mednarodni ravni jasno zagotavlja pravico do ohranjanja identitete, jezika in kulture, vendar praksa kaže na velik razkorak med zapisanimi pravicami in dejanskim stanjem. Po njenih besedah številni pripadniki romske skupnosti še vedno živijo v neustreznih bivalnih razmerah, brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, elektrika in sanitarije, kar neposredno posega v človekovo dostojanstvo.

Posebej je opozorila na področje izobraževanja, kjer osnovno šolo zaključi le približno petina romskih otrok, v jugovzhodni Sloveniji pa še bistveno manj. Nizka je tudi stopnja zaposlenosti, medtem ko so na področju zdravja razlike še izrazitejše – romska skupnost ima slabši dostop do zdravstvenih storitev in krajšo pričakovano življenjsko dobo.

»Če človek nima zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno življenje, je težko pričakovati, da bo lahko svojo identiteto svobodno izražal in razvijal,« je poudarila varuhinja in opozorila, da neurejene razmere in vztrajanje predsodkov dolgoročno škodujejo tako romski skupnosti kot širši družbi.

Varuhinja človekovih pravic je v nagovoru posebej opozorila tudi na problem intersekcijske diskriminacije. Izpostavila je, da so med najbolj ranljivimi otroci, zlasti deklice, ki so pogosto žrtve nasilja in zlorab, ter da je treba posebno pozornost nameniti tudi ženskam, invalidom in starejšim Romom, ki pogosto ostajajo spregledani. Poudarila je, da takšne večplastne oblike diskriminacije zahtevajo odločno ukrepanje ter izpostavila, da nasilje in kriminaliteta ne smeta postati del identitete nobene skupnosti ter da posebne pravice romske skupnosti ne pomenijo izključitve odgovornosti za protipravna ravnanja.

Varuhinja je poudarila, da so za izboljšanje položaja nujni celoviti in dolgoročni ukrepi, ki bodo hkrati naslavljali izobraževanje, bivanje, zdravje in socialno vključenost. Ključno je tudi sodelovanje med institucijami, stroko in romsko skupnostjo.

Posvet, ki so ga organizirali Slovenski etnografski muzej, Romski akademski klub in Urad Vlade RS za narodnosti, je odprl razpravo o pomenu izobraževanja in ohranjanja romske kulturne dediščine kot ključnih dejavnikov identitete in vključevanja v družbo.

Varuhinja je zaključila s poudarkom, da je spoštovanje identitete neločljivo povezano s spoštovanjem človekovih pravic ter da lahko le z ustvarjanjem pogojev za dostojno življenje govorimo o enakih možnostih za vse.