Varuhinja človekovih pravic in predsednica Računskega sodišča opozorili na pomen neodvisnih državnih institucij za delovanje demokratične družbe
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je danes, 2. aprila 2026, srečala s predsednico Računskega sodišča Republike Slovenije Jano Ahčin. Na srečanju so sodelovali tudi namestnika varuhinje Miha Horvat in Ivan Šelih, namestnica varuhinje dr. Dijana Možina Zupanc ter namestnica predsednice Računskega sodišča mag. Maja Bilbija in namestnik mag. Aleksej Šinigoj.
Sogovorniki so poudarili pomen sodelovanja neodvisnih nadzornih institucij v državi, ki so poleg institucije Varuha človekovih pravic (Varuh) in Računskega sodišča RS še Ustavno sodišče RS, Komisija RS za preprečevanje korupcije, Zagovornik načela enakosti in Informacijski pooblaščenec. »Sodelovanje krepi našo neodvisnost, pa tudi strokovnost in učinkovitost,« je dejala varuhinja. Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin se je odločno strinjala z nadgradnjo sodelovanja – posebno pri varovanju neodvisnosti – in poudarila, da imata instituciji kar nekaj skupnih poti delovanja.
Institucija Varuha človekovih pravic sicer že vrsto let opozarja na pomen neodvisnih državnih institucij za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, delovanje demokratične družbe in pravne države, ki ima dobro razvit sistem zavor in ravnovesij. »Delovanje sistema zavor in ravnovesij v državi ter zaupanje v ta sistem je izjemnega pomena za zaupanje ljudi v delovanje države, ki ščiti ustavno zagotovljene pravice. Nacionalne institucije za človekove pravice pa so prepoznane kot ključni stebri demokratične odpornosti,« je prepričana dr. Simona Drenik Bavdek, ki je predlagala tudi tesnejše vsebinsko sodelovanje z Računskim sodiščem, vključno pri vsebinskih revizijah smotrnosti porabe sredstev, kjer je pomembno, da le-te upoštevajo tudi oceno stanja z vidika spoštovanja človekovih pravic.
Varuhinja je opozorila, da dvom v strokovnost neodvisnih institucij v Sloveniji s strani raznih političnih akterjev vrši pritisk na njihovo dejansko neodvisnost in nepristranskost. »Neodvisne institucije se s podobnimi pritiski srečujejo tudi v nekaterih drugih evropskih državah, tako glede neodvisnosti odločanja kot tudi glede vsebin, ki jih sprejemajo v obravnavo,« je povedala.