Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je skupaj z namestnikom varuhinje Mihom Horvatom udeležila letnega srečanja Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI), ki je od 30. marca do 1. aprila 2026 potekalo v Palači narodov v Ženevi. Srečanje je združilo predstavnike nacionalnih institucij za človekove pravice z vsega sveta in predstavlja osrednji globalni forum za razpravo o njihovi vlogi na nacionalni, regionalni in globalni ravni, o aktualnih izzivih na področju človekovih pravic, izmenjavi dobrih praks ter oblikovanju skupnih usmeritev.

Razprave so potekale v času, ko se mednarodni sistem varstva človekovih pravic, mednarodno pravo in politična multilaterala soočajo z resnimi izzivi. V številnih državah prihaja do krčenja prostora za delovanje civilne družbe, naraščajo pritiski na neodvisne institucije, krepijo se dezinformacije in polarizacija, obenem pa se zaznava nazadovanje pri varstvu pravne države in temeljnih pravic. Nacionalne institucije za človekove pravice zato delujejo v vse zahtevnejšem okolju, ki ga zaznamujejo konflikti, podnebne spremembe, digitalna preobrazba ter poglabljanje socialnih in ekonomskih neenakosti, kljub temu pa ostajajo ključni akterji pri zaščiti pravic na nacionalni ravni. Kot neodvisni organi nadzirajo ravnanje oblasti, svetujejo zakonodajalcem, nudijo varstvo posameznikom, se zavzemajo za krepitev pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter o tem ozaveščajo javnost.

Ob zaključku srečanja GANHRI je varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek poudarila, da so nacionalne institucije za človekove pravice nepogrešljiv del globalnega sistema varstva človekovih pravic: »Njihovo tesno sodelovanje je ključnega pomena za učinkovito spoprijemanje s skupnimi izzivi, njihova vloga v času kompleksnih globalnih izzivov pa bi se morala še krepiti.«

Medtem ko je bil prvi dan srečanja namenjen razpravi na regionalni ravni v okviru regionalne mreže ENNHRI, sta bila drugi in tretji dan letnega srečanja namenjena razpravi na globalni ravni.

Na generalni skupščini GANHRI je bil pomemben del razprave namenjen izmenjavi izkušenj o zaščiti pravic ljudi na poti, vključno z migranti, begunci in prosilci za azil. V razpravi je sodelovala tudi varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek, ki je predstavila aktivnosti Varuha na tem področju. Izpostavila je, da Varuh človekovih pravic redno spremlja spoštovanje pravic ljudi na poti ter letno obravnava približno 80 primerov, povezanih z migracijami in azilom, opozarja na potrebo po posebnem postopku za ugotavljanje oseb brez državljanstva ter na pomanjkljivosti pri prepoznavanju žrtev trgovine z ljudmi in njihovem nameščanju v varne nastanitve. Kot nacionalni preventivni mehanizem Varuh redno nadzira center za tujce in azilni dom z njegovimi izpostavami ter se posveča tudi izzivom vključevanja otrok delavcev migrantov v izobraževalni sistem, učenju slovenskega jezika in integraciji žensk, ki so pogosto socialno izolirane. Varuhinja je v razpravah predstavila tudi sodelovanje institucije Varuha v mednarodnih postopkih, ki se nanašajo na migracije, konkretno v zadevi pred Odborom Združenih narodov za otrokove pravice, pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, za Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD) pa je Varuh nedavno pripravil tudi alternativno poročilo o uresničevanju konvencije v Sloveniji. Izpostavila je tudi sodelovanje Varuha z regionalno pisarno Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

Na stranskem dogodku o otrocih na poti je generalna sekretarka ENNHRI-ja Debbie Kohner kot primer dobre prakse izrecno izpostavila prav neodvisno intervencijo slovenskega Varuha pred Odborom ZN za otrokove pravice v zvezi s pritožbo mladoletnega begunca iz Mjanmara zoper Slovenijo. Varuh je v tej intervenciji podrobneje predstavil kršitve glede pomanjkanja individualne ocene s strani slovenske policije, nepriznavanje mladoletnosti, ignorirane prošenj za azil in kršitev načela nevračanja. Odbor v tej zadevi sicer še ni odločil.

Razprava o pravicah ljudi na poti je pokazala povečana tveganja za kršitve človekovih pravic na mejah in v tranzitu ter pomen neodvisnega nadzora nad ravnanjem državnih organov, zgodnjega opozarjanja na sistemske nepravilnosti in zagotavljanja dostopa do temeljnih pravic in storitev. Nacionalne institucije za človekove pravice imajo pri tem posebno vlogo, saj lahko z monitoringom, obravnavo pritožb, priporočili in sodelovanjem z oblastmi prispevajo k preprečevanju kršitev ter k bolj vključujočim politikam.

Tretji dan srečanja je potekala letna konferenca, v okviru katere je potekala tudi interaktivna razprava med predstavniki nacionalnih institucij za človekove pravice in visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice Volkerjem Türkom. Visoki komisar je poudaril, da so nacionalne institucije naravni zavezniki njegovim prizadevanjem v okviru globalnega zavezništva za človekove pravice, katerega cilj je spodbujati spoštovanje standardov človekovih pravic v sedanjem nemirnem svetu. Nacionalne institucije je povabil k aktivnemu sodelovanju tudi v okviru razglašanja »mest človekovih pravic«. »Iz razprave lahko zaključimo, da si tiha večina ljudi v vsaki državi želi stabilnosti, ji je mar za soljudi in podpira spoštovanje človekovih pravic, pri čemer imajo nacionalne institucije pomembno vlogo, da v družbenih razpravah ni prezrt tudi ta vidik«, je še izpostavila varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek.

Osrednja tema letošnje letne konference GANHRI pa je bila vloga nacionalnih institucij za človekove pravice pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic v digitalnem okolju. Udeleženci so se strinjali, da digitalna preobrazba bistveno vpliva na uresničevanje človekovih pravic – lahko prispeva k večji dostopnosti storitev in vključevanju, hkrati pa ustvarja nova tveganja, kot so nezakonit nadzor, posegi v zasebnost, diskriminatorni učinki umetne inteligence, spletno nasilje ter širjenje dezinformacij. Posebej problematična je tudi uporaba digitalnih tehnologij za omejevanje svobode izražanja in delovanja civilne družbe.

Nacionalne institucije za človekove pravice so se strinjale, da morajo enake človekove pravice veljati tako na spletu kot izven njega, države pa poziva k vzpostavitvi jasnih pravnih okvirov, zagotavljanju transparentnosti in odgovornosti ter učinkovitemu nadzoru nad uporabo tehnologij. Pomemben je dostopa do pravnih sredstev in posebna zaščita ranljivih skupin, ki so v digitalnem okolju pogosto nesorazmerno prizadete. Udeleženci so se strinjali, da naj nacionalne institucije posebno pozornost namenijo negativnim vplivom družbenih omrežij na duševno zdravje otrok in njihovi zaščiti pred zlorabami na spletu.

Ob robu srečanja pa se je dr. Drenik Bavdek sestala s številnimi kolegicami in kolegi, med drugim iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Finske, Grčije, Madžarske, Poljske, Portugalske in Ukrajine, ter se z njimi dogovorila za okrepljeno sodelovanje. Srečala se je tudi z generalno sekretarko ENNHRI Debbie Kohner, predstavnico Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI), direktorico divizije za globalne operacije Urada visokega komisarja za človekove pravice Maarit Kohonen Sheriff in slovensko veleposlanico pri Združenih narodih v Ženevi mag. Anito Pipan.

Srečanje, ki ga GANHRI organizira v partnerstvu z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), potrjuje, da nacionalne institucije za človekove pravice predstavljajo ključen most med mednarodnimi standardi in njihovim uresničevanjem v praksi ter so nepogrešljiv del globalnega sistema varstva človekovih pravic. Na globalni ravni GANHRI povezuje 119 nacionalnih institucij, ki skupaj prispevajo k večji učinkovitosti sistema varstva človekovih pravic. Na srečanju je bilo večkrat poudarjeno, da je za njihovo učinkovito delovanje ključno zagotavljanje neodvisnosti, ustreznih virov in spoštovanje Pariških načel, ki predstavljajo temelj njihovega delovanja. Skupne ugotovitve in sprejeta deklaracija pa predstavljajo pomemben korak k bolj usklajenemu in na človekovih pravicah temelječemu odzivanju na sodobne izzive.

Več informacij o srečanju je na voljo na spletni strani GANHRI:

https://ganhri.org/ganhri-brings-together-national-human-rights-institutions-in-geneva-for-its-2026-annual-meeting/

Varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek in Debbie Kohner, generalna sekretarka ENNHRI

Od desne proti levi: Mr. Dmytro Lubinets, ombudsman Ukrajine, varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek in Jean-Marie Burguburu, predsednik nacionalne komisije za človekove pravice Francije

Interaktivna razprava z visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice Volkerjem Türkom.