Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije dr. Simona Drenik Bavdek je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredoval svoja stališča k predlogu novele Zakona o osebni asistenci (ZOA). V njih pozdravlja nekatere izboljšave za večjo pravno varnost, ob tem pa opozarja na ključne pomanjkljivosti, ki lahko omejujejo pravice oseb z invalidnostjo.

Institucija Varuh človekovih pravic RS pozdravlja pripravo predloga novele ZOA in nekatere rešitve, ki prispevajo k večji jasnosti in pravni varnosti, vendar opozarja na več pomembnih pomanjkljivosti. Ključni pomisleki se nanašajo predvsem na preveliko vezanost upravičenosti do osebne asistence na formalni status invalidnosti namesto na dejanske potrebe posameznika ter na poseg v že pridobljene pravice oseb. Ob tem znova poudarja na potrebo po ustrezni obrazložitvi odločb in na potrebo po hkratni krepitvi drugih oblik podpore. Izpostavlja tudi možne omejitve pravice do neodvisnega življenja in vključevanja v družbo. V stališču izpostavlja tudi potrebo po bolj individualiziranem pristopu, večji jasnosti določb in doslednejši uskladitvi z mednarodnimi standardi, zlasti Konvencijo o pravicah invalidov.

Varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek pozdravlja korake k večji jasnosti Zakona o osebni asistenci. »Pričakujemo, da bo ministrstvo upoštevalo naša priporočila in s tem naredilo pomemben premik k uresničevanju temeljnih človekovih pravic oseb z oviranostjo, zlasti pravice do dostojanstva, enakosti pred zakonom, socialne varnosti, pravic invalidov ter pravice do neodvisnega življenja in vključenosti v skupnost.«

Osebna asistenca predstavlja enega ključnih instrumentov za uresničevanje temeljnih človekovih pravic oseb z oviranostjo oz. z invalidnostjo. Gre za izjemno pomembno področje, ki ureja pravico, ki je za številne posameznike ključna za zagotavljanje njihove pravice do enakopravnega vključevanja v družbo. Po mnenju varuhinje je v nadaljevanju zakonodajnega postopka zato potrebno ustrezno, temeljito in strokovno proučiti vse v javni razpravi prejete pripombe in upoštevati pripombe in priporočila institucije Varuh človekovih pravic. Končna ureditev bi morala zagotavljati polno in nediskriminatorno uresničevanje pravice do osebne asistence kot enega ključnih pogojev za neodvisno življenje oseb z oviranostmi. Ob tem pa varuhinja ponovno poudarja, da je potrebna krepitev različnih oblik podpore, saj osebna asistenca ni edina oblika podpore, ki jo ranljive skupine potrebujejo.