Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek s sodelavci je danes vodila poslovanje institucije Varuha izven sedeža, tokrat v Kopru. V okviru obiska se je sestala s predstavniki Centra za socialno delo Koper, Policijsko postajo Koper, Mestne občine Koper, Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in z zagovornicami otrok. Osrednji del poslovanja Varuha izven sedeža je bilo srečanje s posamezniki, ki v individualni pogovorih z varuhinjo in namestniki predstavijo osebne težave, ki so po njihovem mnenju povezane s kršenjem njihovih pravic.

Varuhinja dr. Simona Drenik je poslovanje Varuha človekovih pravic izven sedeža začela z obiskom Centra za socialno delo Južna primorska, enota Koper. Na srečanju so sodelovale tudi predstavnice enot Piran, Izola in Sežana, Dnevnega centra za mladostnike in otroke Koper, Dnevnega centra Barčica in stanovanjske skupine Val . Varuhinji so predstavili delo centra, ključne vsebine in zadeve, s katerimi se ukvarjajo tudi po območnih enotah, posebej pa opozorili na nekatere težave, ki jih ovirajo ali onemogočajo njihovo delo in aktivnosti. Pri tem so izpostavili vsebine s področja dolgotrajne oskrbe, namestitvah starejših po odpustu iz bolnišnic, pomanjkanju rejniških družin in nameščanju otrok s čustveno-vedenjskimi težavami ter drugih vsebin, s katerimi se srečujejo. Glede dolgotrajne oskrbe so izpostavili, da je odsotnost informacijskega sistema ključna težava, posledično so postopki nerazumno dolgi. Poseben izziv predstavlja odsotnost krizne namestitve starejših, ko so posamezniki odpuščeni iz bolnišnic, ne da bi imeli zagotovljeno ustrezno namestitev ali podporo. Opozorili pa so tudi na naraščanje števila uporabnikov pomoči na domu. Potreba po kadrih, dodatnih kapacitetah, kot so negovalne bolnišnice ali krizne namestitve, je po njihovem mnenju velika. Varuhinjo so tudi opozorili, da se krizni in strokovni centri soočajo s prezasedenostjo in vse zahtevnejšimi primeri, pogosto tudi takšnimi, ki presegajo njihove pristojnosti in usposobljenost. V pogovoru so sklenili, da vse navedeno kaže na nujnost celostnih sistemskih rešitev.

Na Policijski postaji Koper se je varuhinja seznanila z delom policije v večetničnem okolju, kjer se soočajo z izzivi, ki jih med drugim prinese tudi turistična sezona. Po njihovi oceni je splošna varnost na visokem nivoju, opozorili pa so na porast spletnih goljufij, problematiko uporabe skuterjev ter vpliv družbenih omrežij na vedenje mladostnikov, saj se med neustreznim vedenjem fotografirajo ali snemajo ter posnetke in fotografije objavljajo. Posebno pozornost posvečajo izobraževanju za ustrezno izvajanje policijskih pooblastil, na področju uporabe prisilnih sredstev pa beležijo visok delež ustrezno izvedenih postopkov. Varuhinjo so seznanili tudi z zaznavanjem sicer nekaterih posamičnih primerov medvrstniškega nasilja, obravnavajo pa tudi nekatere primere mladostniške kriminalitete. Sogovorniki so se dotaknili še skrbi za pravice manjšine. Varuhinja je posebej opozorila na skoraj pozabljeni 29. člen Splošne deklaracije človekovih pravic o tem, da razumevanje človekovih pravic vključuje tudi odgovornost posameznika do skupnosti in sočloveka. Dejala je še, da je pravica do osebne varnosti ena od pomembnih človekovih pravic, naloga policije pa je, da varuje tudi procesne pravice posameznika.

V prostorih Pretorske palače je varuhinja z namestnikoma opravljala pogovore s posamezniki. Varuh je prejel kar 26 prijav posameznic in posameznikov iz različnih okoliških krajev, ne le iz Kopra. Obseg prijav pa zahteva dodaten obisk občine prihodnji teden. Posameznice in posamezniki so v pogovorih izpostavili svoje težave na področju sodnih postopkov in stanovanjske problematike, težavah s hrupom, težavah na področju delovnih razmerij in policijskih postopkov ter izzivi na področju zagotavljanja zdravja. Varuhinja s sodelavci je v pogovoru prisluhnila težavam in pobudam ljudi, nekatere bo tudi obravnavala v okviru pristojnosti institucije Varuha.

Z županom Mestne občine Koper Alešem Bržanom sta se dotaknila izzivov na področju dolgotrajne oskrbe, nameščanja starostnikov v domove za starejše občane, stanovanjske problematike, zapuščinskih postopkov, dostopnosti za osebe z oviranostmi. Govorila sta tudi o dostopnosti zdravstvenih storitev in prevozov starejših občanov v bolj odmaknjene kraje ter strpnosti v večkulturnem okolju, vprašanjem podnebnih sprememb in brezplačni pravni pomoči. Varuhinja je župana tudi seznanila z nekaterimi vsebinami in pobudami, s katerimi so se sodelavci Varuha seznanili v okviru pogovorov z ljudmi, ki so se obrnili nanje.

Varuhinja se je popoldne sestala tudi s predstavniki Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Ključne težave, ki jih zaznava italijanska manjšina so na področju izvajanja dvojezičnosti v praksi, še posebej v šolstvu, pri opravilih z organi državne uprave in lokalne skupnost ter v zdravstvu. Posebej pa so izpostavili težavo pri zagotavljanju RTV programov v italijanskem jeziku, kjer opažajo zmanjševanje vsebin ter neodzivnost pristojnih institucij na njihove prošnje in pobude. Soočajo se tudi s težavo zagotavljanja kompetentnih kadrov z ustrezno stopnjo znanja italijanskega jezika, še posebej na področju izobraževanja in zdravstva. Poudarili pa so dobro sodelovanje z Ministrstvom za javno upravo ter si nadejajo dobrega sodelovanja in skupnih projektov na področju usposabljanja, med drugim z Upravno akademijo.

Varuhinja je poslovanje izven sedeža zaključila s srečanjem z zagovornicami otrok. Te so varuhinji predstavile izkušnje iz prakse, med katerimi so pretresljive ter predvsem zgodbe, ki izkazujejo vrednost in pomembnost njihovega dela. Kot so dejale, je zagovorništvo posebno okolje, kjer se otroci izrazijo brez ovir in imajo priložnost, da si upajo dati iz sebe kar jih teži. »Z zagovornikom pridobijo otroci lepo izkušnjo, saj jih opolnomoči; med drugim zagovorniki ne delimo sodb teh otrok, temveč jih poslušamo«, so še poudarile zagovornice. Varuhinja je ob tem poudarila, da je zagovorništvo velika priložnost, da se lahko otroci zaupajo. Otrok ima v vseh zadevah ali postopkih, v katerih je udeležen, pravico, da izrazi svoje mnenje, poglede in želje. Zagovorniki poskrbijo, da jim otroci zaupajo svoje mnenje in potem to mnenje tudi posredujejo tistim, ki ga morajo slišati, to je sodiščem, centrom za socialno delo in drugim organom, ki odločajo o prihodnosti njegovega življenja. Varuhinja dr. Drenik Bavdek pa je ob tem dodala, da si bo prizadevala za krepitev pravic otrok, tudi preko ustanovitve varuha otrokovih pravic, ki bi avtonomno deloval v okviru institucije Varuha.

Varuh človekovih pravic opravlja pogovore izven sedeža predvidoma enkrat na mesec, vsakič na drugi lokaciji po Sloveniji. Minuli mesec je Varuh posloval na lokaciji Občine Ribnica, prihodnji mesec pa bo poslovanje izven sedeža v Novem mestu. Za pogovore se je treba predhodno prijaviti na številki 030 720 225.