Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je danes, 9. aprila 2026, srečala s Štefanijo L. Zlobec, predsednico Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija, in dr. Zdenko Čebašek Travnik, članico strokovnega sveta tega združenja. Skupaj odločno opozarjajo na številne sistemske težave v skrbi za osebe z demenco ter se zavezujejo k nadaljevanju skupnih prizadevanj za boljšo zaščito pravic oseb z demenco in njihovih svojcev. »Le s sistemskimi rešitvami bomo zagotovili dosledno spoštovanje človekovih pravic, dostojanstva in individualnih potreb starejših, zlasti oseb z demenco,« meni varuhinja človekovih pravic.

Na srečanju so sodelovali tudi namestnik varuhinje Ivan Šelih, namestnica varuhinje dr. Dijana Možina Zupanc in sekretarka Sveta varuhinje za človekove pravice dr. Kornelija Marzel.

Sogovorniki so soglašali, da mnoge težave oseb z oviranostjo pri uveljavljanju njihovih pravic izvirajo iz neustreznega prevoda Konvencije o pravicah invalidov (KOPI), katerega posledica je neuresničevanje pravic oseb z oviranostmi, kot jih zagotavlja ta konvencija. KOPI namreč invalide oziroma osebe z oviranostmi opredeljuje kot »ljudi z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.« Nacionalna zakonodaja pa temelji na pridobljenem statusu invalida, kar omogočajo različni predpisi, ki invalidom priznavajo tudi različne pravice; tak pristop pa ni v skladu s konvencijo. Tako osebe z demenco, na primer, skoraj ne morejo pridobiti statusa invalida, zato so prikrajšane v mnogih pravicah (na primer parkirna karta za invalide). Prav zato je nujno čim prej uskladiti nacionalno zakonodaj s KOPI (na kar Varuh že več let opozarja) in ustrezno prevesti KOPI, da ne bo več nesporazumov, so še poudarili navzoči.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da oskrba oseb z demenco v Sloveniji ni dovolj sistemsko urejena, pogosto primanjkuje specializiranih programov, oddelkov in ustrezno usposobljenega kadra. »Osebe z demenco niso vedno ustrezno obravnavane glede svojih specifičnih potreb, kar lahko vpliva na njihovo varnost, dostojanstvo in kakovost življenja. Pogosto so med tistimi ranljivimi skupinami, ki so spregledane pri sprejemanju pomembnih odločitev. Svojci oseb z demenco pa nimajo dovolj podpore, razbremenilnih storitev in strokovnega vodenja,« je opozorila dr. Drenik Bavdek.

Predsednica Združenja Spominčica je poudarila, da je demenca za družbo ena najdražjih bolezni, za oskrbovalce oseb s to boleznijo pa velikansko breme. Dodala je, da bi moralo biti področje demence vključeno v vse nivoje in smeri izobraževanja na področju zdravstva.

Predstavnici Spominčice sta nanizali še številna druga področja, kjer se osebe z demenco in njihovi bližnji srečujejo s težavami; med drugim sta izpostavili situacije, ko zagotavljanje varnosti osebe z demenco trči v njihovo osebno svobodo in zagotavljanje zasebnosti. Tudi sistem spremljanja oseb z demenco v zdravstvene ustanove je pomanjkljivo urejen. »V pisarnah se sprejemajo številne neživljenjske odločitve, ki usodno vplivajo na življenje oseb z demenco in njihovih bližnjih,« je opozorila predsednica Spominčice.

»Mnogi ljudje v razviti fazi demence zaradi pomanjkanja mest v zanje prilagojenih ustanovah ostaja v bolnišnicah, kar našo državo stane bistveno več, ali pa živijo doma – kar je pravzaprav še huje,« je dejala Štefanija L. Zlobec. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pa je predlagala bolj usklajeno sodelovanje v primerih iskanja in reševanja oseb z demenco, ki je trenutno v domeni štirih različnih ministrstev. Kot primer dobre prakse je izpostavila projekt You are in Our Minds (Yomi), ki je razvil metodologije iskanja in reševanja teh oseb.

Sogovorniki so izrazili zadovoljstvo zaradi uspešnega sodelovanja Varuha in Spominčice, med drugim je bil leta 2017 prav sedež Varuha prva demenci prijazna točka v Sloveniji. Mreža trenutno vključuje več kot 500 demenci prijaznih točk ter predstavlja pomemben korak k večji dostopnosti in občutljivosti za potrebe oseb z demenco.

Varuhinja je poudarila vlogo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki deluje v okviru institucije varuha človekovih pravic. DPM namreč po Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju redno obiskuje lokacije odvzema prostosti – tudi domove in bolnišnice, kjer so nastanjene osebe z demenco. Cilj teh obiskov je krepitev varstva teh oseb pred mučenjem ter drugim okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem. Tako je DPM v letu 2025 obiskal več domov za starejše in med drugim ugotavljal, ali je obravnava oseb z demenco spoštljiva in človeka dostojna, ali je odvzem prostosti v skladu z zakonom in ali so zagotovljeni kakovostni bivalni, zdravstveni, varnostni, socialni in drugi pogoji bivanja v ustanovi.

Tudi sicer varuhinja ugotavlja, da se zdravstveni sistem sooča z dolgotrajnimi sistemskimi težavami, ki najbolj prizadenejo ranljive skupine, vključno starejše in osebe z demenco. Čakalne dobe ostajajo predolge, kar pri starejših in osebah z demenco lahko pomeni poslabšanje zdravstvenega stanja in izgubo funkcionalnosti. Pomanjkanje kapacitet po odpustu iz bolnišnic ustvarja dodatne pritiske na družine, ki pogosto nimajo znanja ali podpore za nego oseb z demenco. Slaba povezanost med zdravstvenim in socialnim sistemom povzroča vrzeli v oskrbi, ki so posebej izrazite pri starejših in osebah z demenco. Težave pri dostopu do storitev na področju duševnega zdravja (vključno z obravnavo nevroloških in kognitivnih motenj) dodatno otežujejo položaj oseb z demenco.

Varuhinja je zato tudi na tem področju poudarila potrebo po sistemskih rešitvah: dolgoročne kadrovske politike, razvoj negovalnih kapacitet, boljšo koordinacijo med sistemi ter zagotavljanje dostopne, pravočasne in dostojanstvene obravnave za starejše in osebe z demenco.