Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je danes, 9. aprila 2026, v prostorih institucije Varuh človekovih pravic RS srečala z veleposlanikom Republike Avstrije v Sloveniji dr. Konradom Bühlerjem. Razpravljala sta o aktualnih vprašanjih varstva človekovih pravic s posebnim poudarkom na položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

Veleposlanik dr. Bühler je predstavil aktivnosti in stališča Avstrije ter poudaril pomen dialoga in sodelovanja pri vprašanjih, ki zadevajo manjšine. Varuhinja dr. Drenik Bavdek je dejala, da institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) dobre odnose z avstrijskim svetom varuha človekovih pravic, ki deluje v sestavi treh članov, eden od njih pa je tudi generalni sekretar Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI). Varuh pa že leta spremlja tudi položaj slovenskih skupnosti v zamejstvu ter podpira prizadevanja za spoštovanje njihovih pravic v okviru mednarodnih mehanizmov. »Nemalo primerov na področju varovanja človekovih pravic sega tudi čez nacionalne meje posamezne države, zato si prizadevam za poglobitev bilateralnega sodelovanja med sorodnimi institucijami pri uveljavljanju človekovih pravic posameznic in posameznikov tudi v čezmejnih primerih,« je še dejala varuhinja človekovih pravic.

Varuhinja je izrazila opažanje institucije, ki jo vodi, da številni primeri in mednarodni procesi kažejo na razkorak med normativno ureditvijo in dejanskim uresničevanjem pravic slovenske manjšine v Avstriji. Institucija Varuha človekovih pravic RS spremlja vprašanja dostopnosti slovenskega jezika v sodnih in upravnih postopkih, pomanjkanje ustreznih prevodov in nedosledno izvajanje dvojezične topografije, dostopnosti kakovostnega dvojezičnega izobraževanja ter doslednega zagotavljanja dvojezičnosti v javnem prostoru, skladno s 7. členom Avstrijske državne pogodbe.

Kot pomemben primer je navedla sodni postopek na Koroškem, v katerem je bilo potrjeno, da slovenski državljan kot državljan Evropske unije ne sme biti diskriminiran pri uporabi slovenščine v postopkih pred sodišči na dvojezičnem območju. »Primer potrjuje pomen enake obravnave in opozarja na potrebo po jasni in enotni praksi pri uresničevanju jezikovnih pravic,« je dejala. O tem je Varuh poročal tudi v svojem poročilu Državnemu zboru za leto 2023 (str. 152).

Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanj dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov in se strinjali, da je odprt, strokoven in reden dialog ključnega pomena za učinkovito uresničevanje človekovih pravic, vključno z manjšinskimi, ter za nadaljnje poglabljanje dobrih odnosov med državama.