Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes z namestnikom Mihom Horvatom sprejela predstavnike Misije OVSE/ODIHR za ocenjevanje volitev (Election Assessment Mission – EAM). Misija med 5. in 25. marcem 2026 opravlja celovito oceno pravnega in upravnega okvira volitev v Državni zbor Republike Slovenije, na podlagi katere bo podala priporočila za njihovo izboljšanje, pri čemer pa ne bo izvajala sistematičnega opazovanja na dan volitev.

Varuhinja dr. Drenik Bavdek je na srečanju z misijo OVSE/ODIHR poudarila, da so svobodne in poštene volitve temelj demokratične družbe. Ne nazadnje je pravica do svobodnih volitev tudi temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja tudi 3. člen Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, in pomeni, da je dolžnost države zagotavljati svobodne in tajne volitve, ki zagotavljajo svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles. Misiji OVSE/ODIHR je skupaj z namestnikom predstavila ključne ugotovitve in pretekla priporočila Varuha človekovih pravic (Varuha) glede varstva človekovih pravic v volilnem procesu, vključno z vprašanji svobode izražanja in preprečevanja sovražnega govora, poštenosti volitev in možnosti sodelovanja na volitvah različnih ranljivih skupin (osebe z oviranostmi, stanovalci v socialnovarstvenih zavodih, hospitalizirani pacienti, priporniki ipd.). Razpravljali so tudi o ustrezni informiranosti oseb z oviranostmi, participaciji žensk v volilni kampanji in izvajanju predčasnih volitev.

Varuhinja dr. Drenik Bavdek je izrazila zaskrbljenost nad nedavno objavljenimi posnetki domnevnega prisluškovanja komunikaciji slovenskim državljankam in državljanom v času volilne kampanje. Poudarila je, da se je treba zavedati, da lahko takšne objave le teden ali dva pred volitvami bistveno vplivajo na javno razpravo in politično odločanje volivcev. Potrebno je hitro ukrepanje pristojnih institucij, čeprav je jasno, da v tako kratkem času ni mogoče dati dokončnih mnenj in odločitev. Za zaščito človekovih pravic in pravne države, ki vključuje tudi boj proti korupciji, je treba temeljito preiskati vse vidike – od nezakonitega snemanja, ki lahko neupravičeno posega v pravico do zasebnosti, načina pridobitve posnetkov in njihove verodostojnosti, do korupcijskih tveganj, ki izhajajo iz vsebine posnetkov in tudi ugotavljanja glede naročnika ali naročnikov akcije, ki zelo očitno predstavlja organiziran poskus (tujega) vplivanja na volitve in lahko posega v pravico do svobodnih volitev. O teh tveganjih in grožnjah so predstavniki institucij ombudsmana in nacionalnih institucij za človekove pravice razpravljali tudi na nedavni visoki konferenci Sveta Evrope, je seznanila sogovornike. Udeleženci konference so ugotavljali, da tuje vmešavanje v volitve in javno mnenje predstavlja resno in sistematično grožnjo sodobnim demokracijam. Propaganda, širjenje dezinformacij ter ciljno usmerjene manipulacije informacij lahko spodkopavajo zaupanje v demokratične institucije, poglabljajo družbene delitve in otežujejo sposobnost državljanov, da sprejemajo informirane odločitve.

Da ravno civilizacijski dosežki odprtih zahodnih družb, kot sta tudi prost pretok informacij in svoboda izražanja, obenem predstavljajo prikladne možnosti za tuje akterje, ki želijo širiti svojo propagando, sejati razdor in tudi na druge načine destabilizirati razmere v zahodnih demokracijah, je bilo že prepoznano tudi na ravni Sveta Evrope. Odbor ministrov je namreč nedavno ustanovil poseben odbor strokovnjakov o tujem informacijskem manipuliranju in vmešavanju (Committee of Experts on Foreign Information Manipulation and Interference, krajše PC-FIMI). Namen tega odbora je zoperstavljanje tovrstnim zunanjim vplivom, vključno z odvračanjem, preprečevanjem ali vsaj zamejevanjem – a še vedno ob spoštovanju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Navedeni odbor trenutno preučuje možnosti za pripravo pravnega instrumenta Sveta Evrope, ki bi se osredotočil na kriminalizacijo določenih ravnanj v povezavi s tujim manipuliranjem in vmešavanjem v informiranje, ter možne ukrepe za preprečevanje in ozaveščanje. Cilj je ustvariti skupni pravni okvir, ki bo državam pomagal preprečevati in obravnavati navedeno problematiko.

»Za ohranitev zaupanja javnosti v demokratične procese je ključno, da se zagotovi transparentno in zakonito delovanje vseh deležnikov. Le tako je mogoče zaščititi integriteto in pravico do svobodnih volitev in zagotoviti, da so demokratične volitve izraz svobodne in informirane volje državljanov,« je še dejala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

Varuh je sicer tudi v zvezi s tokratnimi volitvami že ravnal proaktivno. V začetku leta se je npr. obrnil na Ministrstvo za solidarno prihodnost in Državno volilno komisijo za pojasnila o praksi obveščanja izvajalcev institucionalnega varstva in dolgotrajne oskrbe o možnosti glasovanja stanovalcev po pošti (med lastnimi obiski domov za starejše in iz medijskega poročanja se je Varuh namreč seznanil z očitki, da naj nekateri stanovalci novembra 2025 ne bi mogli glasovati po pošti, ker njihovi domovi sploh niso prejeli obvestila o takratnem referendumu). V tem okviru je Varuh med drugim pozval Ministrstvo za solidarno prihodnost, naj ga seznani, na kakšen način je izvajalce institucionalnega varstva in dolgotrajne oskrbe obveščalo o možnosti glasovanja na bližajočih volitvah v Državni zbor po pošti. Po zagotovilih navedenega ministrstva je le-to vsem izvajalcem socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe 14. 1. 2026 posredovalo dopis z izrecnimi pojasnili o tem, kako lahko volivci v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo glasujejo po pošti. 

Glede na nekatere že v preteklosti zaznane težave pri izvedbi volitev v tujini (Državna volilna komisija je po posredovanju Varuha spremenila svojo prvotno odločitev, da za takratne volitve v državni zbor na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi ne bo organiziranega volišča – za podrobnosti gl. str. 330-331 Letnega poročila Varuha za leto 2022) pa se je Varuh že v začetku letošnjega marca obrnil na Državno volilno komisijo tudi za pojasnila o zagotavljanju dostopa do volilnega materiala za državljane Republike Slovenije v tujini. Glede tega je Državna volilna komisija sporočila, da volivcem, ki imajo stalno prebivališče v tujini, pošlje prazno glasovnico, pošiljke z volilnim gradivom za tujino (za izseljence in zdomce) pa naj bi bile predane izvajalcem poštnih storitev že februarja (pri čemer opažajo, da volilno gradivo tudi skoraj mesec dni od odpošiljanja še ni prispelo do volivcev). Svojevrstna težava je v tem, da je dostava poštnih pošiljk v mednarodnem prometu odvisna od standardov kakovosti tujih izvajalcev poštnih storitev, do teh pa tudi sam Varuh nima pristojnosti. Vseeno pa bo pozoren tudi na morebitno kakšno takšno pobudo.