Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je z namestnikom varuhinje Miho Horvatom 12. in 13. marca 2026 v Strasbourgu udeležila druge visoke konference Sveta Evrope o vlogi institucij ombudsmanov in nacionalnih institucij za človekove pravice (slovenski Varuh človekovih pravic je institucija obeh vrst). Dogodek je združil predstavnike tovrstnih institucij iz vse Evrope, sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice in strokovnjake s področja človekovih pravic, ki so razpravljali o ključnih izzivih za demokracijo, pravno državo in varstvo človekovih pravic.

Razprava je bila v veliki meri osredotočena na prihodnost demokracije z vidika novih groženj, kot so dezinformacije in tuji vplivi na volitve, ter z vidika varnostnizacije, to je ukrepov za zagotavljanje državne varnosti, ki neproporcionalno in nedopustno posegajo v dosežene standarde človekovih pravic. Institucije ombudsmana in nacionalne institucije za človekove pravice so bile prepoznane kot ključni stebri demokratične odpornosti. Med večjimi sodobnimi grožnjami demokraciji je bilo izpostavljeno šibko spoštovanje pravne države, tako procesno kot preko slabitve neodvisnih institucij demokratičnega nadzora. V vse več evropskih državah so neodvisne institucije namreč podvržene grožnjam – od zmanjševanja financiranja do diskreditacij na družbenih omrežjih in dezinformacij o njih. Tuje vmešavanje v volitve in javno mnenje predstavlja sistematično grožnjo sodobni demokraciji, zaupanju v demokratične institucije in demokratične vrednote, zato je spoštovanje človekovih pravic, vključno z mednarodnimi standardi, ključno za njihovo zaščito. Propaganda in manipulacije javnega mnenja so resna grožnja, ki deli družbo ter šibi demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, saj povečuje razlike in nesoglasja v družbi, posamezniki pa težko ločujejo med resničnimi informacijami, lažnimi novicami in dezinformacijami, so poudarili v razpravi.

Konferenca je potrdila ključno vlogo institucij ombudsmanov in nacionalnih institucij za človekove pravice pri krepitvi demokracije, pravne države in učinkovitega varstva človekovih pravic v Evropi, pa tudi pomen sodelovanja med nacionalnimi institucijami, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice. »Razprava je jasno pokazala, da varnostnizacija, šibitev pravne države, vse bolj množično poseganje v človekove pravice in svoboščine ter nedopustni poskusi (tujega) vplivanja na volitve, s čimer se soočamo tudi v Sloveniji, niso slovenska posebnost, ampak predstavljajo resno grožnjo demokraciji v vseh evropskih državah in širše. Udeleženci smo se strinjali, da moramo institucije varuhov človekovih pravic in nacionalne institucije za človekove pravice še okrepiti medsebojno povezovanje ter se aktivno zavzeti za spoštovanje vsebinske ustavne demokracije in človekovih pravic. Skepticizem do skozi stoletja doseženih standardov človekovih pravic in svoboščin se povečuje, naša vloga pa je opozarjati na to, da vse bolj šibka pravna država in ustavna demokracija prinašata ne le manj svoboščin in pravic – najprej za različne manjšine, nato pa tudi za vse ostale – ampak tudi vzpon vse bolj avtoritarne vladavine, kjer je odločanje vse bolj arbitrarno,« je ob robu konference poudarila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

Konferenco je odprl namestnik generalnega sekretarja Sveta Evrope Bjørn Berge, udeležence pa je nagovorila tudi predsedujoča Odboru ministrov Sveta Evrope veleposlanica Daniela Cujbă. Uvodni govor je imel nekdanji predsednik Latvije in nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Egils Levits. Prvi dan konference je bil posvečen razpravam o aktualnih izzivih za demokratične sisteme. Udeleženci so razpravljali o tujih vplivih na demokratične procese, slabitvi sistema zavor in ravnovesij ter o vključevanju mladih v procese varstva človekovih pravic. V razpravah so sodelovali predstavniki ombudsmanskih institucij, nacionalnih institucij za človekove pravice, agencij Evropske unije in Sveta Evrope.

Drugi dan konference, ki je prvič potekal na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in je bil osredotočen na pomen tega sodišča v omenjeni novi realnosti, na pomen izvrševanja njegovih sodb ter vlogo nacionalnih institucij v odnosu do tega sodišča. Poseben poudarek je bil namenjen krepitvi konvencijskega sistema, svobodi izražanja, intervencijam tretjih strani pred sodiščem ter razširjanju sodne prakse in izvrševanju sodb ESČP. Predsednik tega sodišča Mattias Guyomar je izpostavil, da so institucije ombudsmana in nacionalne institucije za človekove pravice naravni zavezniki ESČP. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O'Flaherty pa je poudaril nujnost, da v aktualnih razpravah o Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic države zavzamejo stališča v korist neodvisnosti odločanja ESČP kot tudi nacionalnih sodišč. Na konferenci je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek sodelovala kot vabljena govorka v razpravi o izvrševanju sodb ESČP ter vlogi nacionalnih institucij za človekove pravice in institucij ombudsmana pri tem. V svojem prispevku je poudarila pomen aktivne vloge teh institucij pri spremljanju izvrševanja sodb sodišča, ozaveščanju javnosti ter spodbujanju državnih organov k pravočasnemu in celovitemu uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz sodb. Poudarila je tudi, da je dosledno in pravočasno izvrševanje sodb ESČP pomemben kazalnik delovanja pravne države v posamezni državi. »Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ne zagotavljajo le varstva pravic posameznikov v konkretnih primerih, temveč pogosto zahtevajo tudi sistemske spremembe zakonodaje, prakse ali delovanja državnih institucij, s čimer prispevajo h krepitvi demokratičnih standardov in preprečevanju ponavljanja kršitev človekovih pravic. Slovenija je glede izvrševanja sodb strasbourškega sodišča lahko zgled drugim državam,« je dejala varuhinja dr. Drenik Bavdek. Ob tem je poudarila, da lahko nacionalne institucije za človekove pravice in institucije ombudsmanov z ozaveščanjem javnosti o sodni praksi sodišča, spremljanjem izvrševanja sodb na nacionalni ravni ter z neodvisnimi informacijami, posredovanimi Odboru ministrov Sveta Evrope, pomembno prispevajo k doslednejšemu in učinkovitejšemu izvrševanju sodb. Takšno delovanje pomaga prepoznavati sistemske težave in spodbuja državne organe k sprejemanju ustreznih ukrepov. Na konferenci je sodelovala tudi slovenska sodnica na ESČP dr. Vasilka Sancin s prispevkom o intervencijah tretjih strani pred strasbourškim sodiščem ter vlogi institucij ombudsmanov in nacionalnih institucij za človekove pravice. Izpostavila je, da je slovenski Varuh med primeri dobre prakse, saj je do sedaj v dveh primerih (Trunk proti Sloveniji ter X in drugi proti Sloveniji) smiselno posredoval kot neodvisna tretja stranka, več neodvisnih intervencij pa je sodišču posredovala tudi Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI).

Dan pred konferenco, 11. marca 2026, se je varuhinja dr. Drenik Bavdek kot članica Upravnega odbora ENNHRI udeležila tudi sestanka vodstva ENNHRI z vodstvom evropskega dela Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI), na katerem so razpravljali o krepitvi medsebojnega sodelovanja. Ob robu konference se je skupaj z namestnikom varuhinje Horvatom sestala tudi s slovensko veleposlanico pri Svetu Evrope Berto Mrak, komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Michaelom O'Flahertyjem, slovensko sodnico na ESČP dr. Vasilko Sancin, z generalnima sekretarkama ENNHRI in IOI ter s številnimi varuhi oziroma varuhinjami človekovih pravic ter vodji nacionalnih institucij za človekove pravice, s katerimi so izmenjali izkušnje, dobre prakse in poglede na trende in dogajanje po Evropi.

https://www.coe.int/en/web/hum...