»Zagovorništvo krepi glas otrok, ki ga je danes zelo pomembno slišati, saj številni otroci le malokomu zaupajo. Če otroka ne slišimo, pa ne moremo odločati o njegovih pravicah,« je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek poudarila v nagovoru članom strokovnega sveta zagovorništva, ki se je danes, 26. marca 2026, sestal v prostorih Varuha človekovih pravic.

Varuhinja je dejala, da prav zagovorniki otrokom v stiski vračajo zaupanje v sistem, zato je potrebno ta institut nadgrajevati v skladu z družbenimi spremembami in potrebami. Namestnik varuhinje dr. Jože Ruparčič pa je izpostavil, da je institut zagovorništva potrebno uporabiti v kar največji možni meri – povsod, kjer je potrebno slišati otrokov glas.

Varuh človekovih pravic (Varuh) je pristojen za organizacijo in skrb za zagovorništvo otrok, izvajajo pa ga zagovorniki otrok v okviru mreže prostovoljcev. Namen zagovorništva je nudenje strokovne pomoči otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter posredovanje mnenja otroka pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.

Varuh ugotavlja, da v zagovorništvo največkrat vstopajo otroci, ki so vpeti v sodne postopke visoko konfliktnih razvez staršev, spremembe zaupanja v vzgojo in varstvo drugemu staršu oziroma spremembe obsega stikov, odvzem iz matične družine in namestitev v zavod ali rejništvo, zanemarjanje, nasilje in ogroženost – kar lahko pusti posledice na duševnem zdravju otroka in ogroža njegov psihofizični razvoj. »Pri zagovorništvu otrok se srečujemo s še posebej ranljivimi otroki,« je poudaril namestnik varuhinje dr. Ruparčič in dodal, da lahko zagovorniki s svojim strokovnim znanjem in človeško držo prispevajo k zmanjševanju tegob otrok, ki so žrtve različnih oblik nasilja.

Namestnik varuhinje je predstavil ključne izzive pri zagovorništvu otrok – to so predvsem sistemske pomanjkljivosti: neenotno razumevanje vloge zagovornika, različni standardi dela in prepozna vključitev zagovornika v postopke. »Te pomanjkljivosti zmanjšujejo možnosti, da otrok pravočasno izrazi svoje mnenje in da se to mnenje tudi ustrezno upošteva,« je opozoril dr. Ruparčič in dodal, da težavo potencirajo vedno bolj zapleteni primeri (npr. družinski konflikti, nasilje, posebne potrebe otrok in staršev – vključno z nezadostnimi starševskimi kompetencami in socialnimi veščinami), ki zahtevajo dobro usklajeno sodelovanje različnih strokovnjakov. Za izboljšanje stanja so po njegovem mnenju ključni jasno določene vloge, boljše sodelovanje med institucijami ter stalno usposabljanje vseh vključenih, da bo obravnava res v največjo korist otroka.

Varuhinja je poudarila nujnost zagotavljanja enako kakovostne zagovorniške izkušnje otrokom ne glede na regijo, v kateri živijo. »Varuh enkrat mesečno posluje izven svojega sedeža v različnih delih Slovenije in pripravljena sem v obiskanih krajih izpostaviti aktualno problematiko, na primer na sestanku s CSD, in se tudi srečati z zagovorniki,« je zagotovila dr. Drenik Bavdek.

Varuh pojasnjuje, da je zagovorništvo otrok neposredna oblika udejanjanja 12. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah, saj zagovornik pomaga otroku izraziti svoja čustva in želje, ki jih mogoče drugače ne bi mogel. S tem se zagotovi upoštevanje njegovih resničnih potreb, želja in interesov, ki so pogosto oslabljeni ali spregledani. Zagovornik poskrbi, da mu otrok zaupa svoje mnenje in potem to mnenje tudi posreduje tistim, ki ga morajo slišati, to je sodiščem, centrom za socialno delo in drugim organom, ki odločajo o prihodnosti otrokovega življenja. Vendar zagovornik ni zakoniti zastopnik otroka niti sodni izvedenec, ki bi ocenjeval, kaj je za otroka dobro. Omogoča samo, da se sliši glas otrok v postopkih in drugih zadevah, s tem pa je lahko odločanje o njihovih koristih kakovostnejše, celovitejše in brez odlašanja.

V letu 2025 je Varuh prejel 94 pobud za postavitev zagovornika, 91-krat je bil zagovornik postavljen. Od vseh prejetih pobud so bili 57-krat pobudniki starši, 10-krat CSD, 25-krat okrožna sodišča, enkrat drugi in enkrat otrok. Povprečna starost otroka ob postavitvi zagovornika je bila 10,7 let. V letu 2025 so zagovorniki po vsej državi opravili skupaj 860 srečanj z otroki, kar pomeni več kot dve srečanji vsak dan v letu.