V Sloveniji so centralni zavodi za prestajanje kazni zapora trije: za ženske na Igu, za moške na Dobu (prestajanje kazni zapora nad enim letom in pol), ki ima tudi (dislociran) Polodprti oddelek Slovenska vas in Odprti oddelek Puščava in za mladoletnike in mlajše polnoletnike v Celju. Prav tako so regionalni zavodi trije, in sicer v Kopru, Mariboru in Ljubljani (prestajanje kazni zapora do enega leta in pol) ter njihovi dislocirani oddelki, v Novi Gorici, Novem mestu, Murski Soboti, na Igu in v Rogozi (prestajanje kazni zapora do šest mesecev).

V vseh zavodih in na njihovih dislociranih oddelkih so naslednje uradne zmogljivosti za nastanitev zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov ter oseb na prestajanju nadomestnega zapora):

Potek obiska in priprava poročila:

► Da bi ugotovili dejansko število v zavode in njihove dislocirane oddelke nastanjenih starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih, predvsem pa število zmogljivosti, ki so na razpolago za njihovo nastanitev, je bil pripravljen vprašalnik. Vprašalnik je bil 23. 5. 2017 poslan v vse zavode in njihove dislocirane oddelke s predlogom, naj nanj odgovorijo in ga vrnejo do 15. 7. 2017, kar so naslovniki (z manjšimi časovnimi odstopanji) tudi upoštevali.

Po prejemu in pregledu izpolnjenih vprašalnikov od zavodov in njihovih dislociranih oddelkov, so bili v času med 14. 9. 2017 in 10. 10. 2017 opravljeni obiski zavodov in njihovih dislociranih oddelkov. Vsi so bili opravljeni nenapovedano. Namen teh obiskov je bil preveriti dejanske okoliščine oziroma razmere za namestitev starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih. Ob tem smo se s starejšimi ali/in invalidnimi, osebami z gibalnimi ovirami, gluhimi/naglušnimi, slepimi/slabovidnimi ali/in nemimi, če so bili med našim obiskom v zavodu ali dislociranem oddelku prisotni in, če so to želeli, tudi pogovorili.

► Skupina za obisk: različno (glede na velikosti zavoda oziroma njegovega dislociranega oddelka), eden ali dva predstavnika Varuha in ena predstavnica pogodbene nevladne organizacije (Zveza društev upokojencev Slovenije).

► Vsebina obiska: Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je marca 2008 začel skupaj z izbranimi nevladnimi organizacijami izvajati naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM). Osnovna naloga DPM je redno obiskovanje ustanov, kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je odvzeta prostost oziroma kakor koli omejeno gibanje, kamor spadajo tudi zavodi za prestajanje kazni zapora in njihovi dislocirani oddelki. Namen obiska DPM je, da na krajih odvzema prostosti (kot so opredeljeni v 4. členu Zakona o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ) redno preverja ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Če je treba, daje priporočila ustreznim organom, da bi izboljšali razmere in ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost. DPM lahko predloži tudi predloge in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom.

Med obiskovanjem zavodov in njihovih dislociranih oddelkov je DPM ugotovil, da je bilo število zaprtih oseb različno. Tako je iz statistični podatkov mogoče razbrati, da je bilo povprečno število vseh zaprtih oseb v letu 2008 – 1364 (od tega 1002 obsojenca in 308 pripornikov) do največ v letu 2015 – 1511 (od tega 1180 obsojencev in 220 pripornikov) in nato spet manj v letu 2016 – 1376,8 (od tega 1145 obsojencev in 210 pripornikov).

Ugotavljamo, da se je spremenila tudi starostna struktura zaprtih oseb oziroma da je v zavodih in na njihovih oddelkih zaprtih vedno več starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih. To potrjujejo tudi podatki, ki so objavljeni v letnih poročilih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) in se nanašajo na starost zaprtih oseb. V letnem poročilu UIKS za leto 2008 (kot že navedeno, je to leto začetka izvajanja nalog DPM) je na strani 23 v podpoglavju »2.3.6. struktura obsojencev po starosti« tudi preglednica s podatki o starosti zaprtih oseb. Iz preglednice je v delu starostne skupine v razponu med 59. do 69. letom razvidno, da je bilo takrat skupaj 53 zaprtih oseb in pet starejših od 69 let. Iz enake preglednice letnega poročila UIKS za leto 2016 je na strani 68 razvidno, da se je število zaprtih oseb v istih starostnih skupinah več kot podvojilo. Tako je bilo 106 zaprtih oseb v starostni skupini med 59. in 69. letom ter 18 starejših od 69 let.

Ker je večina zavodov in njihovih dislociranih oddelkov v starejših zgradbah, katerih prostori praviloma niso (bili) predvideni za nastanitev starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih, se je Varuh odločil, da v vlogi izvajanja nalog in pooblastil DPM razmere za te kategorije zaprte oseb natančno prouči in o svojih ugotovitvah poroča v tematskem poročilu, ki vključuje tudi priporočila za izboljšanje razmer za njihovo nastanitev.

► Poročanje: tematsko poročilo o obiskih smo po pošti posredovali Generalnemu uradu Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Generalni urad URSIKS), vsem obiskanim zavodom za prestajanje kazni zapora in njihovim dislociranim oddelkom pa v vednost 18. 1. 2018, skupaj s predlogom, da ga obravnava ter nam v roku 30 dni sporoči njegova stališča; tozadevni odgovor smo prejeli 20. 2. 2018, torej 33. dan po odpremi.

Po prejemu odgovora Generalnega urada URSIKS smo tematsko poročilo o obiskih Zavodov za prestajanje kazni zapora in njihovih dislociranih oddelkov, skupaj z odgovorom Generalnega urada URSIKS, 28. 2. 2018 poslali tudi na Ministrstvo za zdravje[1], s predlogom, da ga obravnava in nam v roku 30 dni sporoči njegova stališča: tozadevni odgovor smo prejeli 15. 3. 2018, torej 15. dan po odpremi.

► Sklepne ugotovitve tematskih obiskov: Tako na podlagi odgovorov na vprašalnike kot tudi ob tematskih obiskih je bilo ugotovljeno, da za nastanitev starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih v zavodih in na njihovih dislociranih oddelkih v večini primerov ni primerno poskrbljeno oziroma to področje ni ustrezno urejeno. Delno primerno ureditev za njihovo nastanitev po naši presoji omogočata le ZPKZ Dob (v drugem nadstropju prvega oddelka s prirejenimi prostori) in pogojno tudi ZPMZ KZ Celje, ki ima dva prostora, poimenovana kot »prostora za gibalno ovirane« (en prostor v pritličju in en prostor v prvem nadstropju). Vendar tudi v teh dveh zavodih prostori, ki se uporabljajo za nastanitev starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih, niso opremljeni s primernimi bolniškimi posteljami (na primer s trapezom za pomoč pri vstajanju, z možnost regulacije višine in naklona ležišča).

Velika večina zavodov in dislociranih enot ima sicer določen prostor, namenjen za bolniško sobo (ZPKZ Dob, ZPKZ Ljubljana, ZPKZ Ig, ZPKZ Koper, ZPKZ Koper – Oddelek Nova Gorica, ZPKZ Maribor – Oddelek Rogoza, ZPMZ KZ Celje), vendar tudi ti prostori niso opremljeni z ustreznimi bolniškimi posteljami (običajno le s starimi in iztrošenimi posteljami). Postelje, ki so na voljo v teh prostorih, namreč ne omogočajo nastavitev (višine in naklona ležišča), vse (ob tematskih obiskih) tudi niso bile opremljene s pomagalom (trapezom) za vstajanje.

ZIKS-1 določa, da mora vsak zavod za prestajanje kazni zapora imeti bolniško sobo, v kateri se zdravijo obsojenci. Pri tem glede opremljenosti bolniških sob ZIKS-1 zgolj določa, da mora biti bolniška soba opremljena skladno s splošnimi predpisi (prvi odstavek 60. člena ZIKS-1). Primerno opremljenost zahteva tudi drugi odstavek 47. člena PIKZ, vendar je posebej ne opredeljuje.

UIKS smo v preteklosti zato v enem od obravnavanih primerov že zaprosili za sporočilo meril, ki jih mora izpolnjevati posamezna soba v zavodu za prestajanje kazni zapora, da je (lahko) opredeljena kot bolniška soba. Odgovor se je glasil, da so bolniške sobe opremljene podobno, kot so opremljene bolniške sobe v zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda. ZPKZ Dob je Zdravstvenemu domu Trebnje tudi predlagal, da izdela merila za bolniško sobo v zavodu in njeno opremljenost po splošnih predpisih. Ta je ugotovil, da je zakonodaja v tem delu pomanjkljiva, in Ministrstvo za pravosodje pozval, naj izda predpis, ki bo urejal vse v zvezi z bolniškimi sobami v zaporih, do izdaje predpisa pa začasno navodilo. Pri tem je poudaril, da ni nikjer omenjeno, da bi moral izvajalec zdravstvenih storitev izdelati merila opremljenosti bolniških sob. Splošni predpisi sicer ne upoštevajo posebnega stanja v zaporu. Odprta zato ostajajo vprašanja zagotavljanja različnih varnostnih režimov, pravice do kajenja in številna druga. Ocenil je tudi, da so bolniške in zaporniške sobe z najbolj problematičnimi obsojenci v istem traktu ZPKZ Dob neprimerne.

Ministrstvo za pravosodje je takrat na naše zaprosilo glede normativne opredeljenosti (opremljenosti) bolniških sob v ZIKS-1 in drugih podrejenih predpisih tudi zaradi izpostavljenega predloga Zdravstvenega doma Trebnje pojasnilo, da v navedenih predpisih sicer ni pooblastila za izdajo ustreznega podzakonskega predpisa, ki naj bi po predlogu Zdravstvenega doma Trebnje moral urejati specifičnosti bolniških sob v zavodih za prestajanje kazni zapora, zlasti glede zagotavljanja različnih varnostnih režimov in podobno. Sama opremljenost bolniške sobe v zavodih za prestajanje kazni zapora je opredeljena v Standardih za gradnjo in opremljanje zavodov za prestajanje kazni zapora, ki jih je na podlagi meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave (Vlada RS št. 361-00/2001-8 z dne 4. 11. 2004) dne 24. 11. 2005 izdala Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Ta v 3. členu za celico za bolnike določa, da se opremi z:

• bolniško posteljo s trapezom

• visoko nočno omarico za bolnike

• premično mizo na kolesih za bolnike

• stolom brez naslona

• kovinskim košem za smeti s pokrovom

• polico za TV

• dvodelno garderobno omaro

• manjši hladilnik – 40 l (samo za novogradnje z urejeno delno ali celotno individualno

pripravo hrane).

Glede zagotavljanja posameznih režimov v bolniških sobah, pravice do kajenja in drugih podobnih vprašanj pa je Ministrstvo za pravosodje zagotovilo, da bo proučilo možnosti za najustreznejšo obliko podrobnejše ureditve. Optimistično je sklenilo, da bo večina težav v zvezi z bolniškimi sobami v ZPKZ Dob dokončno rešenih šele z dokončanjem obnove tega zavoda, ko bodo zgrajene nove bolniške sobe v novem objektu. Kot kažejo naše ugotovitve, se te napovedi niso povsem uresničile. Glede na različno urejenost in zaradi ne povsem primerne opremljenosti teh prostorov zato menimo, da je nujno, da se bolniške sobe uredijo in opremijo v skladu z njihovim namenom in enotno po vseh lokacijah ter da se poskrbi tudi za njihovo primerno prostorsko umestitev (po možnosti v pritličju).

Velike težave pri nastanitvi starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih v zavodih in njihovih dislociranih oddelkih povzročajo tudi arhitekturne ovire, ki dejansko onemogočajo oziroma zelo otežujejo neovirano gibanje. Kot že navedeno, razen ZPKZ Dob in ZPKZ Koper, noben zavod ni opremljen z dvigalom, ki bi starejšim ali/in invalidnim, osebam z gibalnimi ovirami, gluhim/naglušnim, slepim/slabovidnim ali/in nemim (npr. tistim, ki pri gibanju uporabljajo različne pripomočke) omogočilo lažje gibanje in npr. odhod na prosto oziroma svež zrak – sprehajališče, knjižnico, zavodsko trgovino ali drugam. Arhitekturne ovire tudi sicer lahko povzročajo težave pri gibanju tudi drugih zaprtih oseb (ki niso starejši ali/in invalidni, osebe z gibalnimi ovirami, gluhi/naglušni, slepi/slabovidni ali/in nemi), pa so se med prestajanjem kazni poškodovale (npr. pri delu ali pri drugih dejavnostih) in so primorane pri gibanju uporabljati pripomočke (npr. bergle). Vse navedeno je lahko, po navedbah zaprtih oseb samih, razlog, da starejši ali/in invalidni, osebe z gibalnimi ovirami, gluhi/naglušni, slepi/slabovidni ali/in nemi ne odhajajo na sprehode niti se ne udeležujejo različnih drugih dejavnosti v zavodih oziroma na njihovih dislociranih oddelkih (npr. delovnih terapij ...). Ob upoštevanju nekaterih standardov na tem področju bi morali biti prostori, ki jih te osebe uporabljajo, urejeni tako, da je do njih mogoče dostopati z invalidskim vozičkom, z dovolj širokimi vrati, širokimi hodniki, opremljeni z oprijemalnimi ročaji, z ustreznimi dimenzijami stopnic (tam, kjer to so) z oprijemalnimi ročaji na ustrezni višini in s klančinami z največ 8-odstotnim naklonom. Tudi tla stopnic in drugih prostorov bi morala biti nedrseča in varna za gibanje, tudi ko so mokra, in sanitarni prostor ustrezno velik in opremljen za uporabo invalidov na vozičkih, z opornimi ročaji in prho na ravni tlaka (tako na primer v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb in Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.

V nobenem od zavodov in njihovih dislociranih oddelkov (še) ni zaposlenega osebja – negovalcev, ki bi starejšim ali/in invalidnim, osebam z gibalnimi ovirami, gluhim/naglušnim, slepim/slabovidnim ali/in nemim lahko po potrebi pomagali pri vzdrževanju osebne higiene ali drugih podobnih dejavnostih. Tovrstna pomoč je po naših ugotovitvah v različnih zavodih in na njihovih dislociranih oddelkih različno urejena oziroma jo tako nudi ali medicinsko osebje ali je pa je omogočen prihod zunanjega izvajalca – negovalca, pri čemer ni enotno urejeno, kdo takšno storitev plača (v določenih primerih to plača zaprta oseba sama, v določenih primerih zavod na podlagi naročilnice ali pa na podlagi delovnega naloga zavodske ambulante Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).

Večina starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih za lajšanje bolečin in vzdrževanja zdravja na dan zaužije tudi več različnih zdravil. V večini zavodov in njihovih dislociranih oddelkov je bilo ugotovljeno, da se zdravila zanje (tudi za druge zaprte osebe) pripravijo v zavodski ambulanti, vendar pa jih pozneje delijo pravosodni policisti. Tak pristop je Varuh oziroma DPM v svojih poročilih že večkrat problematiziral (npr. ob obisku ZPKZ Koper, 21. 6. 2017).

► Priporočila DPM za izboljšanje stanja:

1. Priporočali smo, da UIKS pripravi posebno strategijo s podrobnejšimi navodili in usmeritvami za obravnavo potreb starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih zaprtih oseb zato, da bi zagotovili njihovo enako obravnavo. Med drugim bi moral strategija vključevati zagotavljanje in usposabljanje osebja, ki bo skrbelo za potrebe te ranljive skupine, določalo posebnosti pri njihovem razvrščanju in nastanitvi, določalo skrb za njihovo zdravstveno varstvo, dostop do dejavnosti in aktivnosti v zavodu za prestajanje kazni zapora, zagotavljalo njihovo varnost in pripravo na odpust, vključno s pripravo zgodnejšega (pogojnega) odpusta.

1. Nujno bi bilo treba v celoti vzpostaviti prilagojen(e) prostore ali oddelek(ke) v enem ali več zavodih za prestajanje kazni zapora, da bodo ti primerni za prebivanje obsojencev, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih potreb ter ga (jih) opremiti s prilagojeno opremo, ki omogoča varno izvajanje dejavnosti starejših ali/in invalidnih, oseb z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih zaprtih oseb na vseh področjih življenja in omogoča neovirano gibanje, torej brez arhitekturnih ovir (stopnišč in drugih neravnin).

1. Vsi prostori, ki so v zavodih in na dislociranih oddelkih namenjeni za potrebe bolniške sobe, bi morali biti dovolj veliki in brez nepotrebnih arhitekturnih ovir ter enotno opremljeni z ustreznimi bolniškimi posteljami in drugo potrebno opremo.

1. Nujno bi bilo treba začeti zaposlovati ustrezno negovalno in oskrbno osebje za starejše ali/in invalidne, osebe z gibalnimi ovirami, gluhe/naglušne, slepe/slabovidne ali/in neme zaprte osebe, ki (na primer pri vzdrževanju osebne higiene in drugih življenjskih dejavnostih) potrebujejo dodatno pomoč, hkrati pa zaradi varnostnih in drugih razlogov ne morejo biti premeščene v ustrezne socialno varnostne ali druge ustanove. Če pa zaposlovanje ustreznega negovalnega kadra ne bi bilo umestno, bi bilo treba enotno urediti načine in pogoje, da bi vsi zavodi in njihovi dislocirani oddelki enotno omogočali zagotavljanje te pomoči (na primer pri vzdrževanju nege na podlagi naročilnice ...).

► Odziv Generalnega urada URSIKS na priporočila:

V zvezi s prvim priporočilom: Generalni urad URSIKS je sporočil, da se z izjemo pomanjkanja kadra in pomanjkljivosti pri tehnični ureditvi prostorov v zavodih v URSIKS ne soočajo s posebnimi odkloni pri obravnavi te populacije zaprtih oseb. Glede na relativno majhnost sistema se srečujejo z majhnim številom - in prav zato izrazito raznolikim naborom primerov, ko je treba izvrševanje kazni prilagoditi posebnim potrebam zaprte osebe. Glede na navedeno ne vidijo potrebe po oblikovanju predlagane posebne strategije. Zaradi pomanjkanja kadra, na katerega naj bi se tovrstna strategija nanašala, ter raznolikost posameznih konkretnih primerov in specifike posameznih zavodov (in oddelkov), menijo, da posebna strategija ne bi doprinesla k želenemu cilju. Menijo, da bi strategija lahko »zgolj« zajela splošne, že poznane, usmeritve glede ravnanja v tovrstnih okoliščinah, kar pa ne bi predstavljalo posebne dodatne vrednosti v praksi ali posebnega prispevka k boljši obravnavi teh oseb (v primerjavi z dosedanjo prakso). Ob tem je dodala, da kot prednostne v tem trenutku vidijo pri: prizadevanju za ustrezno obravnavo v posameznih (raznolikih) konkretnih primerih, spremljanje primerov dobrih rešitev in dobrih praks, prepoznavanje in spremljanje težavnejših oziroma zahtevnejših primerov in rešitev zanje. Prednosti v tem trenutku vidijo tudi v prizadevanjih za vzpostavitev optimalnih tehničnih in prostorskih pogojev in nadaljnjemu spodbujanju za zaposlovanje potrebnih kadrov v okviru njihove pristojnosti.

V zvezi z drugim in tretjim priporočilom: Generalni urad URSIKS je sporočil, da bodo zahteve glede opremljenosti bolniških sob, ki so definirane v Standardih za gradnjo in opremljanje zavodov za prestajanje kazni zapora, ponovno proučili in si v nadaljevanju prizadevali, da bodo zavodi uresničili standarde o opremljenosti bolniških sob. Prav tako bodo preučili tudi možnosti sprememb glede prostorske umestitve bolniških sob znotraj zavodov (umestitev v pritličje).

Poleg izpostavljene opremljenosti bolniških sob je DPM ugotavljal tudi druge pomanjkljivosti na posameznih lokacijah in opremljenosti drugih prostorov zavodov. V zvezi s tem je Generalni urad URSIKS navedel nekatere aktivnosti, ki jih na posameznih lokacijah načrtuje:

• V ZPMZKZ Celje so začeli z obnovo skupinskih kopalnic, kjer bodo tudi sanitarni prostori za starejše ali/in invalidne, osebe z gibalnimi ovirami, gluhe/naglušne, slepe/slabovidne ali/in neme zaprte osebe.
• V ZPKZ Maribor načrtujejo v skladu z razpoložljivimi finančnimi zmožnostmi v čim krajšem možnem času zaključiti investicijo v okviru II. faze prenove prostorov za obiske zaprtih oseb, kjer bodo dostop do prostorov ter prostori primerno opremljeni oziroma prilagojeni tudi zaprtim osebam s posebnimi potrebami, pa tudi obiskovalcem, ki so gibalno ovirani.
• ZPKZ Maribor je za potrebe celovitejše oskrbe starejših ali/in invalidne, osebe z gibalnimi ovirami, gluhih/naglušnih, slepih/slabovidnih ali/in nemih zaprtih oseb pripravil tudi projekt prenove ambulantnih prostorov, v okviru katerega je predvidena ureditev bolniške sobe po sodobnih zdravstvenih standardih. Z vidika funkcionalnosti prostora in zagotovitve mobilnosti zaprtih oseb, nameščenih v bolniški sobi, je predvideno dvigalo za dostop oseb do sprehajališča.
• V ZPKZ Maribor, Oddelku Murska Sobota, so že pripravili projektno nalogo delne preureditve oddelka, v okviru katere se načrtuje tudi kopalnica za gibalno ovirane osebe in izgradnja klančine. Projektna naloga se bo realizirala v okviru razpoložljivih finančnih možnosti.
• V ZPKZ Dob pri Mirni bodo proučili možnost nabave ali donacije novejših bolniških postelj, ki bi omogočale nastavitev višin in naklona ležišča ter bi bile opremljene z bočnimi ograjicami. Ponovno bodo tudi preverili ustreznost naklona klančin ter poskušali dostop za starejše ali/in invalidne in osebe z gibalnimi ovirami urediti prijaznejše.
• V Polodprtem oddelku Slovenska vas so v sanitarije v enem izmed bivalnih objektov namestili držalo in sedalo pod prho.
• V ZPKZ Ig poteka sprememba enega bivalnega prostora v kopalnico, ki bo primerna tudi za uporabo gibalno oviranim osebam. Prilagojeni prostori za starejše ali/in invalidne, osebe z gibalnimi ovirami, gluhe/naglušne, slepe/slabovidne ali/in neme zaprte osebe, se sicer načrtujejo v okviru prenove zavoda.
• Prav tako je predvidena zagotovitev posebnih prostorov za to populacijo v projektni nalogi novogradnje novega zapora v Dobrunjah, ki bo nadomestil trenutni Ljubljanski zapor in v sklopu katerega bo tudi sedanji odprti oddelek na Igu.

V zvezi s četrtim priporočilom: Generalni urad URSIKS je sporočil, da različnost prakse zagotavljanja pomoči in nege zaprtim osebe temelji na različnosti okoliščin, na podlagi katerih se tovrstna pomoč ureja. Zagotavljanje tovrstne nege in pomoči je namreč pogojeno z drugimi pravicami oziroma koristmi do katerih so posamezne zaprte osebe upravičene. Nekatere osebe so upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo iz naslova socialno varstvenih prejemkov, nekaterim pa zdravstveni resor zagotovi delovni nalog za ta namen. Glede na izhodiščne možnosti konkretne zaprte osebe za uveljavljanje tovrstnih prispevkov oziroma koristi, se v nadaljevanju načrtujejo tudi aktivnosti Generalnega urada URSIKS v zvezi z zagotavljanjem pomoči in nege konkretni osebi (na primer z dopolnitvijo dostopa do pomoči in nege na način, da Generalni urad URSIKS sklene dogovor z zunanjim izvajalcem, ki nudi tovrstno pomoč). Glede na prepletenost možnosti za koriščenje nege in pomoči s področjem socialnega in tudi zdravstvenega varstva, ocenjuje, da določitev »univerzalne« enotne poti za zagotavljanje nege in pomoči zaprtim osebam ne bi bila optimalna in najbolj ustrezna rešitev. Ob tem dodaja, da se strinja z opozorili DPM, da je neustrezno pomoč načrtovati ali organizirati tako, da jo nudijo (tudi) druge zaprte osebe (npr. pomoč pri vzdrževanju osebne higiene).

Generalni urad URSIKS je tudi pojasnil, da v zvezi s tematskim poročilom kot celoto, meni, da je pomembno in ustrezno poudariti tudi umeščenost področja zdravstvenega varstva zaprtih oseb v sistemu izvrševanja kazni zapora (in drugih prostostnih sankcij ter ukrepov). Menil je, da bi bilo ustrezno v vsa ta prizadevanja, načrtovanja in opozorila aktivno vključevati tudi Ministrstvo za zdravje. Skrb za ustrezno zdravstveno in rehabilitacijsko obravnavo oseb s posebnimi potrebami bi morala biti tudi skrb tega resorja. V poročilu namreč DPM obravnava in izpostavlja tudi vprašanje telesne rehabilitacije, področje zagotavljanje in predpisovanje higienskih pripomočkov s strani zdravnikov, pa tudi vprašanje določanja skrbi za zdravstveno varstvo te populacije zaprtih oseb. Generalni urad URSIKS se zaveda svoje vloge pri omogočanju zaprtim osebam, da uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva (in drugih človekovih pravic). Zavedajo se tudi pomanjkljivosti, ki jih, kot izhaja iz poročila, še morajo odpraviti, za kar si bodo tudi posebej prizadevali. Obenem pa se na poti zagotavljanja varnega in dostojnega prestajanja kazni pogosto srečujejo prav s preveč pasivno vlogo resorja, ki bi, po njihovem mnenju, moral biti bolj prisoten pri vprašanju zdravja zaprtih oseb.

Tematsko poročilo je bilo tako v seznanitev poslano tudi Ministrstvu za zdravje in lokalnim zdravstvenim domovom. Pri tem smo predlagali, da naslovniki tematsko poročilo obravnavajo in sporočijo svoja stališča glede izpostavljene problematike, zlasti pa glede danih priporočil za izboljšanje stanja na tem področju.

Ministrstvo za zdravje je zanikalo njegovo pasivnost na tem področju. Ministrstvo za zdravje namreč zagotavlja plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za vse pripornike in obsojence ne glede na starostne ali katerekoli druge osebne, telesne ali zdravstvene okoliščine. Med temi stroški so tudi medicinski pripomočki. Prav tako je sporočilo, da osnovno zdravstveno oskrbo za zapornike in pripornike zagotavljajo zdravstveni domovi, ki jim Ministrstvo za zdravje plačuje pavšal.

Hkrati je Ministrstvo za zdravje sporočilo, da izraža pripravljenost, da z drugimi pristojnimi službami aktivno sodeluje pri reševanju vprašanj, ki jih je izpostavil DPM ter pri rešitvah, ki bi omogočile, da bi bila zdravstvena oskrba še naprej ustrezna, zlasti za ranljive skupine na katere DPM opozarja. Ministrstvo za zdravje se sicer zavzema za med-sektorski dialog in sodelovanje, ki se ga bodo zanesljivo udeležili.

Od lokalnih zdravstvenih domov sta se na poslano tematsko poročilo odzvala le dva zdravstvena domova, in sicer Zdravstveni dom Novo mesto in Zdravstveni dom Murska sobota. Njun odgovor je bil, da zdravstveno oskrbo za obsojence in pripornike zagotavljata v skladu s pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev

[1] Tematsko poročilo, skupaj z odgovorom Generalnega urada URSIKS je bilo s predlogom, da ga obravnavajo in nam v roku 30 dni sporočijo svoja stališča, je bilo poslano tudi vsem zdravstvenim domovom na območju katerih so zavodi za prestajanje kazni zapora in njihovi dislocirani oddelki: na poslano sta se odzvale le Zdravstveni dom Murska Sobota (odgovor smo prejeli 27. 3. 2018) in Zdravstveni dom Novo mesto (odgovor smo prejeli 3. 4. 2018).