Varuh človekovih pravic je skupaj s Centrom za izobraževanje v pravosodju 2. in 3. decembra 2025 v Portorožu pripravil že tradicionalne Dneve duševnega zdravja, ki so potekali pod naslovom Otroci in mladostniki v primežu postopkov. V uvodnem nagovoru je namestnik varuha dr. Jože Ruparčič, ki je dogodek tudi vodil, poudaril, da so Dnevi duševnega zdravja postali pomemben prostor za iskreno razpravo o različnih strukturnih temah, letos o tem, kako sistemske rešitve vplivajo na življenja otrok in mladostnikov.

»Ko govorimo o primežu postopkov, govorimo o realnih stiskah: o otroku, ki predolgo čaka na pomoč, o mladostniku, ki mora svojo zgodbo v postopkih ponavljati znova in znova, o starših, ki se izgubljajo med informacijami, o učiteljih brez ustrezne podpore in o strokovnjakih, ki bi želeli ukrepati hitreje, pa jim sistem tega ne omogoča. Postopki, ki bi morali pomagati, prepogosto postanejo ovira - ne zaradi pomanjkanja strokovne volje, temveč zaradi preobremenjenosti, razdrobljenosti in prepočasnih odzivov sistema,« je med drugim poudaril v svojem nagovoru udeležencem, med katerimi je bila tudi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ki je v svojem nagovoru poudarila, da mladi potrebujejo varno, spodbudno in vključujoče okolje.

Namestnik dr. Ruparčič je v razpravi še spomnil, da so težave mladih vse bolj kompleksne, saj odraščajo v okolju pritiska, hitrih sprememb in visoke izpostavljenosti. Ob tem je poudaril, da je naloga institucij, da postopke poenostavijo, okrepijo povezovanje med sistemi in omogočijo rešitve, ki bodo zares dostopne ter razumljive otrokom in njihovim družinam.

Udeleženci so se dotaknili vprašanj, ki v praksi povzročajo največ stisk. Ob tem je dr. Ruparčič opozoril, da se duševno zdravje mladih ne gradi na obrazcih in protokolih, temveč na odnosu – ta pa zahteva čas, kontinuiteto in sodelovanje med vsemi, ki z otrokom delajo. »Potrebujemo manj postopkov in več koordinacije. Manj administracije in več časa za odnos. Manj razdrobljenosti in več sodelovanja. Sistem je dober le toliko, kolikor dobro njegovi deležniki delujejo skupaj,« je še poudaril namestnik varuha dr. Ruparčič.

Udeleženci konference so se v dvodnevnem programu dotaknili številnih vidikov duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Seznanili so se z ugotovitvami državnega preventivnega mehanizma (DPM) ob obiskih institucij, kjer je gibanje otrokom in mladostnikom odvzeto. Sledil je pogled zdravnice na sodelovanje strokovnjakov pri zagotavljanju dobrobiti otrok. Udeleženci so bili seznanjeni tudi z normativnimi izzivi v mladoletniškem kazenskopravnem sistemu ter vlogo odvetnika pri varstvu pravic otrok z duševnimi stiskami. Posvetili so se predlogu obravnave otrok in mladostnikov z nasilnim vedenjem ter razpravljali o izzivih in priložnostih pri obravnavi otrok z oviranostjo.

V sredo, 3. 12., pa bodo govorili o vplivu novih tehnologij na prepoznavanje motenj in na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Svoje poglede o tem, kakšno pomoč potrebujejo otroci z duševnimi in psihosocialnimi težavami, pa bodo na okrogli mizi predstavili predstavniki pravosodja, zdravstva, socialnega varstva, strokovnih centrov in izobraževalnih ustanov, pa tudi predstavnica mladih.