Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani danes 15. in jutri 16. januarja 2026 poteka prva nacionalna konferenca Pravo za družbo in naravo – Ali spreminjamo okolje na bolje?, ki jo je organiziral PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Varuhom človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh). Namen konference je bil celovit razmislek o vlogi prava, znanosti in javnosti pri okoljskem odločanju ter o razlogih, zakaj kljub jasnim pravilom in podatkom okolja pogosto ne varujemo dovolj učinkovito.

Udeležence je v popoldanskem delu prvega dne nagovorila namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc, strokovni sodelavec Varuha Žiga Kovač pa je predstavil aktivnosti in ugotovitve Varuha na področju varstva okolja in prostora.

Dr. Dijana Možina Zupanc je v nagovoru poudarila, da okoljske in podnebne krize niso posledica pomanjkanja pravil, temveč njihovega neustreznega izvajanja. Po njenem mnenju je ena osrednjih težav sodobnega okoljskega odločanja sistematično omejevanje sodelovanja javnosti, ki ne predstavlja zgolj postopkovne pomanjkljivosti, temveč resno grožnjo človekovim pravicam. Opozorila je, da je sodelovanje javnosti v Sloveniji pogosto zgolj formalno: vključena je prepozno, informacije so pomanjkljive, nepregledne ali težko dostopne, pripombe javnosti pa niso vsebinsko obravnavane. Sklicevanje na časovno stisko ali pomanjkanje kadrov po njenem mnenju ne more in ne sme biti izgovor za izključevanje javnosti iz odločanja.

Namestnica Varuha je izpostavila tudi širši, mednarodni kontekst skrbi za okolje, saj podobne težave zaznavajo tudi drugi ombudsmani po Evropi. »»Okoljski vplivi ne poznajo državnih meja, zato tudi odgovornost držav ne more ostati ujeta zgolj v nacionalne okvire. Prav zato sem ta teden v okviru Evropske mreže ombudsmanov kolege pozvala k skupnemu izvajanju tako imenovanih vzporednih obravnav. Gre za povezovanje ombudsmanskih institucij iz različnih držav pri preiskovanju skupnih okoljskih vprašanj. Ob tem smo odprli tudi razpravo o možnosti skupnega preverjanja, kako se Aarhuška konvencija dejansko izvaja v praksi,« je povedala dr. Dijana Možina Zupanc.

Posebej je še izpostavila, da tudi sodna praksa na evropski in mednarodni ravni vse jasneje potrjuje, da neukrepanje držav pri zagotavljanju zdravega življenjskega okolja pomeni kršitev človekovih pravic. Pravica do zdravega življenjskega okolja se tako iz načelnega cilja vse bolj utrjuje kot pravno zavezujoč standard.

Število pobud Varuhu, povezanih z okoljem in prostorom, se povečuje, kar kaže na večjo ozaveščenost javnosti, hkrati pa tudi na sistemske pomanjkljivosti okoljskega upravljanja, je v predstavitvi delovanja Varuha na področju skrbi za okolje poudaril strokovni sodelavec Žiga Kovač. Varuh pri obravnavi pobud pogosto ugotavlja ponavljajoče se kršitve: pomanjkljivo vključevanje javnosti, neupoštevanje strokovnih argumentov, šibko usposobljenost lokalnih nosilcev odločanja ter nepregledne in dolgotrajne postopke. Med drugim je spomnil tudi na nekatere poudarke odmevnih konferenc o skrbi za okolje, ki jih je leta 2007, 2010, 2013 in 2017 organiziral Varuh ter na dolgoletno sodelovanje Varuha z nevladnimi organizacijami s področja okolja in prostora.

Na konferenci sodelujejo predstavniki pravne in naravoslovne stroke, akademske sfere, civilne družbe, državnih institucij in gospodarstva. Razprave se dotikajo razkoraka med znanostjo in politiko, pravnega varstva sodelovanja javnosti, vloge sodišč, konkretnih okoljskih primerov iz prakse ter iskanja rešitev za bolj vključujoče, pregledno in odgovorno odločanje v prihodnje.