Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je ob peti obletnici svoje akreditacije s statusom A po Pariških načelih, ki jih je podprla Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. A/RES/48/134, pripravil Infografiko, s katero želi še okrepiti zavedanje o pomenu nacionalne institucije za človekove pravice v sistemu zavor in ravnovesij. Reakreditacija, ki poteka vsakih pet let, je v teku, ustni zagovor o izpolnjevanju meril pa bo imel Varuh pred akreditacijskim pododborom Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) aprila 2026.

Pridobitev statusa A po Pariških načelih pomeni mednarodno priznanje kredibilnosti, strokovnosti in neodvisnosti delovanja institucije s splošnim mandatom spodbujanja in varstva človekovih pravic. Med načeli delovanja institucije pa omenjeni akreditacijski pododbor obravnava tudi finančno avtonomijo institucije, njeno pluralnost in učinkovitost.

Ključne aktivnosti in dosežki Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih so naslednje:

1. Varuh od leta 2019 dalje redno pripravlja svoja neodvisna alternativna poročila o stanju človekovih pravic in pravne države v Sloveniji in jih posreduje različnim mednarodnim mehanizmom za človekove pravice v okviru Združenih narodov, Sveta Evrope in Evropske unije. V zadnjih letih je tako posredoval relevantne informacije Odboru za človekove pravice, Odboru proti mučenju, Odboru za preprečevanje diskriminacije žensk, Odboru za otrokove pravice, Odboru za pravice invalidov, skupini strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi, skupini strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, odboru strokovnjakov po evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Evropski komisiji glede stanja pravne države in še številnim drugim univerzalnim ali regionalnim mehanizmom. Varuh je sodeloval tudi na plenarnem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice v zvezi s poročilom posebnega poročevalca Sveta za človekove pravice in okolje. V teh poročilih Varuh izpostavlja tudi ključna priporočila in pomanjkljivosti glede uresničevanja mednarodnih standardov človekovih pravic v Sloveniji. Varuh je v svojstvu nacionalne institucije uspešno pripravil tudi intervencijo tretje strani v zadevi X in drugi proti Slovenji pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
   
2. Posledično je Varuh tudi med temi mednarodnimi nadzornimi mehanizmi vse bolj prepoznan kot vir strokovnih in neodvisnih informacij o stanju človekovih pravic in vladavine prava v državi, kar se odraža v rednih obiskih predstavnikov različnih evropskih in mednarodnih odborov ob pripravi nacionalnih poročil. Lani jeseni pa je Varuh ob njegovem obisku v Sloveniji gostil tudi visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice dr. Volkerja Türka.
   
3. Varuh je v svojstvu nacionalne institucije za človekove pravice v zadnjih letih izdal tudi več analiz, konkretno prvo celovito analizo o pregonu sovražnega govora v Sloveniji, in sicer za obdobje 2008-2018 (2021), o usposabljanju javnih uslužbencev o človekovih pravicah (2022), vodič Kako in kdaj s pritožbo na mednarodne pogodbene odbore Združenih narodov? (2022), publikacijo o mednarodnih standardih delovanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (2023) publikacijo ob 30-letnici delovanja Varuha (2024) in informativno brošuro Tudi starejši imamo svoje pravice (2024, 2025). Letos že petič poteka tudi javni natečaj Varuha za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic. Varuh tudi redno trimesečno poroča o aktivnostih Varuha na področju zagotavljanja človekovih pravic oseb z oviranostmi.
   
4. Varuh je v zadnjih petih letih kot nacionalna institucija za človekove pravice organiziral tudi številne dogodke – seminarje, konference, webinarje, posvete, ipd., katerih namen je ozaveščanje in pospeševanje človekovih pravic. Posebno pozornost je pri teh projektih namenil vprašanju pravic starejših, otrokovih pravic, človekovim pavicam v gospodarstvu in pravic oseb z oviranostmi, pa tudi usposabljanju o človekovih pravicah tako za vodilne javne uslužbence kot za osnovne in srednje šole.
   
5. Z vsemi navedenimi dejavnostmi je Varuh okrepil tudi svojo prepoznavnost v mednarodnem okolju sorodnih deležnikov. V GANHRI in Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) je pridobil tudi volilno in glasovalno pravico. Kot priznanje strokovnosti in aktivnosti, je bila predstavnica Varuha oktobra 2024 za tri leta izvoljena v Upravni odbor ENNHRI, ista predstavnica Varuha je tudi sopredsedujoča Pravni delovni skupini, druga predstavnica Varuha pa je predsedujoča Delovni skupini za Konvencijo o pravicah invalidov in v članica Delovne skupine Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice za pravice starejših. Tudi še več drugih strokovnih sodelavcev Varuha je članov različnih delovnih skupin ENNHRI. Poglobljeno sodelovanje v ENNHRI in GANHRI prinaša izmenjavo mnenj in izkušenj, vpogled v delovanje drugih tovrstnih institucij in vključenost v prizadevanja za razvoj evropskih politik, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, vladavine prava in demokracije.
   
6. Vlada je ustanovitev in delovanje Centra za človekove pravice pri Varuhu, ki izvaja veliko večino zgoraj izpostavljenih aktivnosti, v svojem drugem Prostovoljnem nacionalnem pregledu za Slovenijo glede prizadevanj za uresničevanje 17 ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, označila kot primer dobre prakse.
   
7. Kot svetovalno telo varuhu je v tem času deloval tudi Svet za človekove pravice, ki vključuje različne segmente civilne družbe, znanosti in predstavnike državnih organov ter s tem med drugim uresničuje načelo pluralnosti delovanja institucije, vendar Svet trenutno ne deluje zaradi izpraznjenega mesta varuha, kar ima negativni vpliv na izpolnjevanje načela pluralnosti delovanja Varuha.

Varuh verjame, da svoj mandat nacionalne institucije za človekove pravice izpolnjuje odgovorno in skladno s Pariškimi načeli. Ob tem Varuh ponovno poudarja, da obdobje, ko je institucija Varuha že polnih 11 mesecev brez predstojnika, kljub izkazani odpornosti institucije, ki je v vsem tem času uspela za stranke in druge zainteresirane deležnike v večini nemoteno opravljati naloge in izvrševati pooblastila iz svojih pristojnosti, kaže, da človekove pravice niso med prioritetami političnih akterjev. To je zaskrbljujoče, saj je doslej za položaj novega predstojnika kandidiralo več kot 30 kandidatk in kandidatov, po enem že neuspelem predlogu za izvolitev pa naj bi se v kratkem v parlamentu odločalo o nedavno predlaganem drugem predlogu. Pri Varuhu pozivamo, da odgovorni naredijo vse, da institucija Varuh čim prej dobi predstojnika oziroma predstojnico s polnim, od vsaj dveh tretjin ali pa celo več poslancev državnega zbora potrjenim mandatom. Le tako se bo naposled končalo tudi nezakonito stanje, v katerem se mora zdaj institucija brez predstojnika odzivati na kompleksne družbene izzive ter s polno avtoriteto opozarjati na kršitve človekovih pravic s strani nosilcev javne oblasti oziroma pooblastil.