»Uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva za vse prebivalke in prebivalce Slovenije je temelj zdravja celotne družbe. Žal pa se ta pravica vse pogosteje krši – tako posameznikom kot na sistemski ravni,« je v izjavi za javnost ob koncu srečanja, ki se je na pobudo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) zgodilo danes, 5. 11. 2025, dejala namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, ki je srečanje tudi vodila. Srečanje z ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel in zastopniki pacientovih pravic je bilo namenjeno pogovoru o nekaterih akutnih izzivih na področju zdravstvenega varstva, pregledu uresničevanja Varuhovih priporočil ter okrepitvi neposrednega dialoga med zastopniki pacientov in Ministrstvom za zdravje (ministrstvo), ki ga ti pogrešajo.

Po zaključku so namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel in zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj v izjavi za javnost orisali vsak svoj vidik problematik, o katerih so razpravljali.
Video posnetek izjave namestnice dr. Dijane Možina Zupanc
Video posnetek izjave ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel in zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja

Osrednje teme srečanja so bile kadrovske stiske v zdravstvu, ki se kažejo v preobremenjenosti zaposlenih in težavah pri zagotavljanju kontinuirane oskrbe, pomanjkanje negovalnih bolnišnic, ki bi omogočile ustrezno prehodno oskrbo med bolnišničnim in domačim zdravljenjem, ter neučinkoviti nadzori v zdravstvu, ki pogosto ne privedejo do izboljšav v praksi. Udeleženci srečanja so spregovorili tudi o vse slabši dostopnosti družinskih zdravnikov, pomanjkanju pediatrov, ginekologov, dermatologov, psihiatrov in drugih specialistov, kar se odraža tudi v vse daljših čakalnih dobah in preloženih diagnostičnih postopkih. Večkrat je bila izražena potreba po optimizaciji delovnih procesov, organizacije dela in pa predvsem učinkovitem vodenju izvajalcev zdravstvenih storitev. Pozornost so namenili naraščajočim težavam na področju duševnega zdravja, zlasti med mladimi in starejšimi ter o neučinkoviti komunikaciji v zdravstvenem sistemu, ki povzroča neskladja med institucijami, slabšo obveščenost pacientov in krha zaupanje v sistem.

Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc je ob tem poudarila, da na kritično pomanjkanje zdravstvenega in negovalnega osebja Varuh opozarja že več kot desetletje. »Posledice tega kadrovskega primanjkljaja bolniki občutijo vsak dan v dolgih čakalnih dobah, omejeni dostopnosti do storitev in pomanjkanju ustrezne posthospitalne oskrbe. Zaradi pomanjkanja kadra in prostorov v Sloveniji še vedno nimamo dovolj negovalnih namestitev za ljudi, ki po zaključenem bolnišničnem zdravljenju ne morejo samostojno živeti. Ti ostajajo v bolnišnicah ali so prepuščeni skrbi svojcev, ki pogosto nimajo ne znanja ne podpore. Takšno stanje dodatno obremenjuje zdravstveni sistem in podaljšuje čakalne dobe za druge bolnike,« je opozorila namestnica varuha. Več o problematiki negovalnih bolnišnic.

Namestnica je v imenu institucije Varuha pozdravila prizadevanja ministrstva, a je obenem tudi opozorila, da je situacija na terenu pereča že v tem trenutku, učinki določenih ukrepov pa bodo vidni šele čez čas. Kot je dejala, ostaja tudi vprašanje, kako bo mogoče dodatni kader obdržati v zdravstvu, saj številni zdravstveni delavci poklic zapuščajo zaradi preobremenjenosti in slabih delovnih pogojev. »Zato je treba nagovoriti tudi ustrezno organizacijo dela, izobraževanje, nagrajevanje in zagotoviti transparenten plačni sistem, ki bo omogočil ustrezne in dostojne delovne pogoje za vse zaposlene v zdravstvu. Njihovo delo je namreč izjemnega pomena za celotno družbo. Dokler ta vprašanja ne bodo ustrezno rešena, je namreč težko pričakovati izboljšanje razmer,« je dejala namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc.

Kot je poudarila, Varuh opozarja tudi na predolge in neučinkovite nadzore v zdravstvu ter slabo informiranje pacientov o njihovih pravicah, kar povečuje njihovo stisko in dodatno krha zaupanje v sistem. Tako Varuh, kot zastopniki pacientovih pravic so prepričani, da je treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za odpravo sistemskih vzrokov varnostnih odklonov v zdravstvu in več napora vložiti v vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za njihovo odkrivanje in sankcioniranje. »Zgolj izvedba različnih nadzorov se namreč kaže kot neučinkovita, sploh ob dejstvu, da velikokrat ne pride do epiloga,« je poudarila dr. Možina Zupanc. Po njenih besedah je zaznati tudi razkorak med težo kršitve in ustreznostjo ukrepa, kar zmanjšuje zaupanje pacientov v sistem, škodi ugledu zdravstvenih izvajalcev, spodkopava njihovo integriteto ter negativno vpliva na odnose z javnostjo in uporabniki storitev, je dodala.

Ob koncu srečanja je ponovno izpostavila, da Slovenija kot socialna država ne sme dopustiti razmer, v katerih je dostopnost do zdravstvenih storitev odvisna od sreče ali poznanstev. »Ko postane pot do zdravnika daljša kot pot do diagnoze, smo lahko prepričani, da je kompas zdravstvene politike treba obrniti. Država mora poskrbeti za jasne in učinkovite normative, dostojne delovne pogoje in sistemsko financiranje. Brez tega bo skrb za ranljive, med katere lahko na določeni točki življenja sodimo vsi, padla na nesprejemljivo nizko raven. In tega si kot družba ne smemo dovoliti,« je poudarila dr. Možina Zupanc.

Namestnica je prepričana, da je zato treba okrepiti dialog s tistimi deležniki v zdravstvu, ki se vsakodnevno srečujejo z nakopičenimi težavami v zdravstvu. "Eni od teh so zagotovo zastopniki pacientovih pravic, zato nas veseli, da smo na današnjem sestanku dobili zagotovilo, da bo pristojno ministrstvo pričelo z izvajanjem rednih sestankov z njimi, saj slednje omogoča reden in predvsem neposreden vpogled v razmere na terenu ter prispeva k hitrejšemu prepoznavanju in odpravljanju težav v sistemu," je še dodala dr. Možina Zupanc.