V Prištini na Kosovu je 2. in 3. decembra 2025 potekala Mednarodna konferenca na visoki ravni o prihodnosti človekovih pravic v času globalnih preobrazb, posvečena 25. obletnici Institucije ombudsmana Kosova. Ključni predstavniki mednarodnih in regionalnih institucij ter mrež za človekove pravice so razpravljali o nacionalnih izzivih ter mednarodnih obveznostih v obdobju političnih, družbenih in tehnoloških premikov. Na konferenci je kot vabljena govorka sodelovala tudi dr. Simona Drenik Bavdek, članica upravnega odbora Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) in pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic.

Dr. Drenik Bavdek je poudarila, da so človekove pravice vse pogosteje pod pritiski globalnih kriz: od posledic vojn in geopolitičnih napetosti do podnebne krize in varstva okolja, tehnoloških izzivov in umetne inteligence, rastočih neenakosti in vse bolj razširjene dezinformiranosti. »Ko govorimo o dostojanstvu, svobodi in enakosti, pogosto govorimo v velikih, skoraj idealističnih pojmih. A te vrednote niso samoumevne. Konflikti, strahovi, družbene napetosti in neenakosti ogrožajo to, kar štejemo za temelj sobivanja. Ko so te pritiski povezani še s pojavom dezinformacij, se začne krhati tisto, kar nam je skupno – zaupanje,« je dodala. Pri tem je spomnila, da Združeni narodi dezinformacije na splošno opredeljujejo kot napačne ali zavajajoče informacije, ustvarjene in širjene z namenom škodovati ali zavajati prebivalstvo. Ko se takšne informacije širijo, rušijo zaupanje med ljudmi, zaupanje v institucije ter zmožnost skupnosti, da se odzovejo solidarno in premišljeno. To skupaj z različnimi algoritmi na družbenih omrežjih povzroča polarizacijo družbe, nezaupanje v znanost, zmanjševanje pomena človekovih pravic in spodbuja sovražni govor.

Dr. Drenik Bavdek je nadalje opozorila, da v takšnem kontekstu postane privlačna politična težnja po »varnosti najprej«, kar lahko vodi v t. i. varnostnizacijo (ang. securitization), ki pomeni preoblikovanje družbenih ali političnih vprašanj v domnevne eksistenčne grožnje, ki terjajo izredne ukrepe. »Tu se človekove pravice znajdejo v nevarnosti – ko jih začne prekašati logika nujnosti, reda ali varnosti. Ko ni strokovne razprave, niti ni opravljena vsebinska presoja vplivov ukrepov na človekove pravice. Ko se določene skupine prikazujejo kot varnostno tveganje, ko se nadzor krepi hitreje kot nadzor nad oblastjo, ko začne strah nadomeščati pravičnost. Takšen pristop nacionalne institucije za človekove pravice zaznavamo v vse več evropskih državah« je izpostavila.

Ob tem je poudarila, da človekove pravice nikoli ne smejo biti razumljene kot razkošje mirnih časov: »Prav v krizah morajo ostati temelj. Pravice pomenijo dostojanstvo – ne glede na to, ali gre za begunce ali državljane, manjšine ali večino, bogate ali revne. Glede na zadnje težnje več evropskih držav je v imenu ENNHRI pristojne pozvala, naj zagotovijo spoštovanje vladavine prava in neodvisnosti Evropskega sodišča za človekove pravice pri obravnavi vprašanj, povezanih z migracijami in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.«

Kot predstavnica ENNHRI je poudarila, da so močne in neodvisne nacionalne institucije za človekove pravice eden ključnih stebrov demokratičnih družb in sistema zavor in ravnotežij, kar izpostavlja tudi Evropska komisija. Delujejo kot most med državo, civilno družbo in mednarodnimi mehanizmi, nudijo strokovne analize, opozarjajo na kršitve, podpirajo ranljive skupine ter prispevajo k nacionalni in mednarodni odpornosti na krize.

ENNHRI opaža, da se številne evropske nacionalne institucije soočajo s kadrovskimi in finančnimi omejitvami, da njihova priporočila pogosto niso uresničena, da v vse več državah poročajo o političnih pritiskih, spletnih in fizičnih grožnjah ter zakonodajnih poskusih omejevanja njihove neodvisnosti. V letu 2025 je kar ena od štirih institucij poročala o resnih grožnjah svojemu neodvisnemu delovanju, kar kaže na skrb vzbujajoč trend v evropskem prostoru.

Drenik Bavdek je predstavila tudi strateške usmeritve ENNHRI za obdobje 2026–2030, ki so osredotočene na okrepitev in zaščito neodvisnosti nacionalnih institucij za človekove pravice, večjo odpornost institucij v kriznih okoliščinah, povezovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava ter nujnost zavezništev med državami, institucijami in civilno družbo. V zaključku je poudarila, da so nacionalni in mednarodni mehanizmi ključni za obrambo človekovih pravic in vladavine prava. Le s skupnim delovanjem lahko zagotovimo, da človekove pravice tudi v času negotovosti ostanejo skupno jedro družbe.

anejo skupno jedro družbe.