Na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic -
UPB2 (Uradni list RS, št. 69/17) je Varuh človekovih pravic
Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) sprejel
KONCEPT ZAGOVORNIŠTVA OTROK
Koncept zagovorništva otrok ureja razmerja med
ključnimi deležniki v procesu zagovorništva, ki so Varuh, zagovornik in
koordinator.
Uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
I. Prejem pobude in postavitev zagovornika
Ko
Varuh presodi, da obstajajo pogoji za postavitev zagovornika, po
dogovoru s koordinatorjem začne postopek za pridobitev soglasja staršev
oziroma zakonitih zastopnikov. V primerih, ko ni soglasja enega
ali obeh staršev, Varuh predlaga pristojnemu CSD ali sodišču, da
postavi zagovornika. V primeru, da se CSD ali sodišče ne strinja s
postavitvijo zagovornika otroku, Varuh zaprosi za pojasnilo, če ni
organ že sam obrazložil svoje odločitve. Ko Varuh pridobi
podlago za postavitev zagovornika (soglasje, odločba ali sklep), se s
koordinatorjem dogovori o izbiri otroku najustreznejšega zagovornika. Zagovornik
oziroma koordinator ne more biti oseba, pri kateri bi se zaradi
predhodne neposredne ali posredne vpletenosti v problematiko pojavil
dvom v njegovo objektivnost. Zagovornika se postavi z njegovim soglasjem. Varuh pripravi Sklep o imenovanju zagovornika in koordinatorja seznani s dodatnimi podatki. Koordinator
pripravi Dogovor o sodelovanju, v katerem so jasno definirane naloge,
namen in cilji konkretnega zagovorništva. Podpisanega s strani
zagovornika in koordinatorja ga posreduje Varuhu.
O postavitvi
zagovornika otroku Varuh seznani pristojni CSD in/ali sodišče v vseh
primerih, kadar presodi, da je to potrebno zaradi varovanja koristi
otroka.
II. Uvodno srečanje
Uvodno
srečanje organizira koordinator. Na uvodno srečanje koordinator povabi
otroka in starše oziroma zakonite zastopnike. V primeru, da je
pobudnik za postavitev CSD, koordinator lahko povabi tudi predstavnika
CSD.
Če na uvodno srečanje kateri od staršev pristopi v
spremstvu z nepovabljeno osebo (npr. odvetnikom, sorodnikom, ipd.),
lahko koordinator dovoli njegovo prisotnost, če s tem soglaša drug
starš oz. zakoniti zastopnik.
Uvodno srečanje je namenjeno
seznanitvi otroka in staršev z zagovornikom in koordinatorjem, načinom
dela, razjasnitvi nejasnosti, natančni opredelitvi nalog in ciljev ter
dogovoru, kdaj in kje bodo načeloma potekala srečanja.
Koordinator na uvodnem srečanju:
• poskrbi za spoštljiv odnos med udeleženci,
• preveri voljo otroka,
• staršema in zagovorniku preda vsakemu svoj izvod Izjave o imenovanju zagovornika,
• poudari zaupnost in nepristranskost,
• opozori, v katerem primeru načelo zaupnosti ne velja,
•
starše seznani, da bo nespoštljiv odnos ali nespoštevanje dogovorov
(pritiski na zagovornika, poskusi vplivanja na zagovornika, otroka,
itd.) zabeleženo v končnem poročilu.
Po uvodnem srečanju koordinator napiše poročilo in ga v roku sedmih (7) dni pošlje Varuhu.
III. Spremljanje izvajanja zagovorništva
Zagovornik in koordinator
Zagovornik in koordinator se pri izvajanju svojih nalog izkazujeta z izkaznico, ki jo izda Varuh.
Če zagovornik ali koordinator v katerikoli fazi
postopka ugotovi, da svoje vloge v zagovorništvu iz kateregakoli razloga
ne bo mogel opraviti, to nemudoma s pisnim pojasnilom sporoči
koordinatorju oziroma Varuhu, da se otroku določi drug zagovornik
oziroma koordinator.
Koordinator in zagovornik si redno izmenjujeta informacije o primeru.
Koordinator mora biti dosegljiv za vprašanja
zagovornikov, mora biti seznanjen z vsebino poročil zagovornika o
srečanjih z otrokom ter se po potrebi pogovoriti z zagovornikom o
morebitnih nejasnostih in dilemah. Koordinator se na prejeto poročilo
odzove, po potrebi ga je zagovornik dolžan dopolniti. Koordinator
poročilo pošlje Varuhu.
Koordinator mora pravočasno reagirati na
zagovornikove težave in mu jih pomagati reševati (npr. pomanjkanje
ustreznega prostora za srečanja, nesodelovanje staršev, zastoji v
procesu zagovorništva: odsotnost zagovornika ali otroka ipd.).
Koordinator zagovornika ažurno seznanja s
pomembnejšimi informacijami, predlogi, pripombami in pomisleki o
primeru. Zagovornika o tem seznanja pisno, izjemoma po telefonu.
Zagovornik se je dolžan seznaniti s predpisi, ki urejajo zagovorništvo otrok.
Informacije o pisanju poročil, obiskovanju
intervizij in supervizij, o ustreznih prostorih za srečanje z otrokom
ipd. zagotavlja zagovorniku tudi koordinator. Koordinator zagovornika
opozori na morebitna nestrokovna ravnanja.
Zagovornik pošlje koordinatorju poročilo o srečanju najmanj tri dni pred naslednjim srečanjem.
Koordinator
se po potrebi in v dogovoru z zagovornikom aktivno vključi v primer,
ko je potrebna komunikacija s starši ali institucijami. Z rezultati
seznani tudi zagovornika.
Sodelovanje s starši oz. zakonitimi zastopniki in
institucijami je naloga koordinatorja, zagovornik je osredototočen na
stike z otrokom. Zagovornik komunicira s starši, izjemoma z
institucijami in izključno v dogovoru s koordinatorjem. Izjema je
usklajevanje srečanja z otrokom med zagovornikom in staršem oz.
zakonitim zastopnikom.
Zagovornik in koordinator sta se dolžna odzvati na
vabila sodišča, v primeru vabljenja s strani drugih institucij pa se
odločita glede na namen vabljenja, vsebino in druga pomembna dejstva.
Pri odločitvi o udeležbi je pomembna presoja, ali bi udeležba
predstavljala pomemben doprinos h konkretnemu primeru zagovorništva.
Koordinator in zagovornik se pred pričanjem na
sodišču posvetujeta in določita obseg informacij, ki so lahko
posredovane sodišču. Isto velja za udeležbo na posvetih oz. sestankih,
ki jih skličejo druge institucije.
Zagovornik se redno udeležuje supervizij, intervizij in izobraževanj, ki jih na področju zagovorništva organizira Varuh.
Odločitev o zaključku primera sprejmeta zagovornik
in koordinator. Postopek zagovorništva se praviloma konča z zaključnim
srečanjem.
O zaključenem primeru zagovornik napiše zaključno poročilo.
Po zaključku primera sta zagovornik in koordinator
dolžna skrbeti za predstavljanje otrokovega mnenja v postopkih, ki še
potekajo, npr. v sodnem postopku, postopku CSD ipd.
Po zaključku
primera se zagovornik sreča z otrokom le, če je to potrebno zaradi
verodostojnosti pri sodelovanju v drugih postopkih. Če zagovornik in
koordinator ocenita, da bi bilo kljub zaključku potrebno ponovno
srečanje z otrokom, za to potrebujeta soglasje Varuha.
Če se v primeru, ki je bil že zaključen, ponovno
pojavi potreba po zagovorniku, se lahko zagovornika ponovno postavi.
Postopek postavitve je enak kot ob prvi postavitvi.
V primeru, da v času izvajanja zagovorništva otrok
dopolni 18 let, zagovornik nadaljuje z delom do zaključka postavljene
naloge, če mladostnik s tem soglaša.
Zagovornik in koordinator ne smeta hraniti
dokumentacije o primerih, razen če jo po zaključku primera nujno
potrebujeta za predstavljanje glasu otroka v postopkih in zadevah zaradi
katerih je bil zagovornik postavljen otroku.
Edini arhiv o primerih zagovorništva otrok vodi Varuh.
Srečanja zagovornika in otroka
V
primeru, da je otrokom v isti družini postavljenih več zagovornikov,
se ti dogovarjajo za srečanja ob enakih terminih ter za skupni prevoz.
Izjemoma zagovorniki obrazložijo drugačno odločitev ter se o tem
posvetujejo s koordinatorjem.
Zagovornik se srečuje z otrokom v primernem prostoru
(prostori društev, nevladnih organizacij, krajevnih skupnostih in
občin, šolski prostori, knjižnice, mladinski centri, krizni centri,
varne sobe, itd…), ki je varen, sprejemljiv in primeren prostor tudi za
otroka.
Gostinski lokali in stanovanjski prostori za
srečanja niso primerni, uporabi se jih lahko le izjemoma iz upravičenih
razlogov, ki jih je potrebno posebej obrazložiti v poročilu.
Zagovornik in otrok se praviloma srečujeta enkrat
tedensko. Število vseh srečanj je odvisno od primera, vendar praviloma
ne več kot deset srečanj.
Zagovornik ne daje in ne prejema daril, še posebej to velja v odnosu do otrok.
Prijava nasilja nad otrokom
Če
zagovornik pri srečanju z otrokom izve, da se nad otrokom izvaja
nasilje, je dolžan o tem takoj pisno obvestiti koordinatorja, ta pa
obvesti pristojne institucije.
Koordinator po prejemu pisnega obvestila o prijavi nasilja nad otrokom in o svojih ukrepih takoj obvesti Varuha.
Pisanje poročil zagovornikov
V poročilu zagovornik opiše srečanje in napiše smernice za naslednje srečanje.
Na obrazec za poročilo o srečanju zagovornik napiše tudi kraj, čas in trajanje srečanja.
Poročilo zagovornika o srečanju ne vsebuje osebnih
podatkov. Namesto njih se uporabljajo šifre, inicialke, izpusti se imena
institucij, krajev itd.
Dokumenti o primerih se lahko pošiljajo le po pošti ali iz osebnih elektronskih predalov.
Prvi primer zagovornika – posebnosti
Zagovornik deluje pod mentorstvom koordinatorja do opravljenega izpita.
Pred prvim srečanjem z otrokom koordinator in zagovornik podrobno načrtujeta srečanje.
Zagovornik čim prej, najkasneje pa tri dni pred
naslednjim srečanjem, posreduje koordinatorju poročilo, na katerega se
ta odzove. Koordinatorja seznani tudi z datumom naslednjega srečanja.
Poslana poročila in povratne informacije koordinatorja so pogoj za vsa
naslednja srečanja zagovornika z otrokom.
Koordinator redno spremlja delo zagovornika ter mu
sproti daje informacije in navodila ter ga opozarja na morebitne
pomanjkljivosti.
V primeru, ko zagovornik ne upošteva navodil
koordinatorja ali mu redno ne pošilja poročil, mu koordinator lahko
prepove nadaljnje aktivnosti na primeru in o tem obvesti Varuha.
Ta zagovornika razreši in v dogovoru s
koordinatorjem postavi novega zagovornika. Z vsemi navodili in naročili
koordinator zagovornika seznani tudi pisno, po potrebi lahko piše
kratke zapiske pogovorov in dogovorov med njima.
Uspešno zaključen prvi primer je podlaga za pripravo izpitne naloge.
Varuh seznani koordinatorja o izpolnjenih formalnih
pogojih posameznega zagovornika za pristop k izpitu. Koordinator poda
mnenje o primernosti kandidata za pristop k izpitu.
Novi koordinator
Novi
koordinator deluje pod vodstvom mentorja, po možnosti prejšnjega
koordinatorja. Če to ni mogoče, mentorja določi Varuh v dogovoru s
skupino koordinatorjev.
Mentorstvo traja od šest do dvanajst mesecev oziroma
do dokončanja treh primerov, odvisno od števila primerov in od
predloga mentorja, ki oceni delo novega koordinatorja.
Mentor posreduje Varuhu po šestih mesecih pisno oceno dela novega koordinatorja in lahko predlaga nadaljevanje mentorstva.
IV. Izjava otroka
Podajanje izjave je otrokova pravica in ne dolžnost.
Z
izjavo otrok izpove svoje misli, čustva, želje, poglede in stališča
oziroma doživljanje glede oseb, dogodkov, okoliščin in postopkov, ki jih
zaznava kot pomembne v svojem življenju in vplivajo na njegovo počutje
ali položaj.
Zagovornik otroka seznani o njegovih možnostih in izbirah glede izjave. Zagovornik preveri, če otrok razume zapisano v izjavi.
Otrokovo
odločitev, ali se izjavo posreduje naprej in komu, mora zagovornik
spoštovati. Zaželeno je, da je otrokova volja sestavni del izjave.
Zagovornik
otroka seznani, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo izjava
posredovana pristojnim osebam / institucijam. Otroku je potrebno
pojasniti, da njegovo mnenje ne bo nujno vplivalo na končno odločitev.
Izjava otroka se oblikuje postopno, v okviru celotnega postopka zagovorniškega primera.
Zagovornik
pripravi izvleček iz pripovedovanja otroka skozi postopek in pri
otroku preveri, če je sporočilo tako, kot ga on želi povedati. Otrok
izjavo lahko popravi oziroma dopolni in jo podpiše.
Zagovornik ključne navedbe otroka preverja že v času
postopka zagovorništva, ob zaključku pa izjavo, ki je tako nastajala,
ponovno preveri z otrokom.
Izjavo lahko piše otrok sam na enem od zadnjih
srečanj ali jo zagovornik piše po njegovem nareku, mlajši otrok pa lahko
tudi nariše tisto, kar želi sporočiti. V poročilu zagovornik to
pojasni.
Otrok oblikuje izjavo vedno v navzočnosti
zagovornika, ne piše in ne popravlja ali dopolnjuje je doma. Otrok
izjave ne nosi domov, kot tudi ne drugih zapisov ali risbic, nastalih na
srečanjih.
S soglasjem otroka se na zaključnem srečanju z
izjavo ustno seznani starše oziroma zakonite skrbnike. Originalni izvod
izjave otroka hrani Varuh.
V. Zaključno srečanje
Zaključno srečanje v postopku zagovorništva organizira koordinator.
Na
zaključno srečanje koordinator vabi zagovornika, starše oziroma
zakonite zastopnike, lahko tudi CSD, kadar je le-ta pobudnik, in tudi
otroka, če otrok to želi.
Zaključno srečanje je namenjeno
reflektiranju zagovorniškega postopka z vsemi udeleženci in seznanitvi
staršev in drugih relevantnih oseb / institucij z voljo in željami
otroka. Pri podajanju informacij se strogo upošteva navodila in
morebitne omejitve, ki jih je dal otrok.
Kot na uvodnem je tudi
na zaključnem srečanju koordinator dolžan poskrbeti za spoštljiv odnos
med udeleženci, pri čemer mora biti še posebej pozoren na odnos do
otroka.
Po zaključnem srečanju koordinator napiše poročilo in ga v roku sedmih (7) dni pošlje Varuhu.
VI. Priprava in pošiljanje zaključnega poročila o poteku zagovorništva
Zagovornik primer zaključi z zaključnim poročilom o poteku zagovorništva.
Obvezne sestavine zaključnega poročila o poteku
zagovorništva so: zagovornikova opažanja pri otroku ob srečanjih,
morebitne spremembe od prvega do zaključnega srečanja in ob pisanju
izjave, opis sodelovanja matere in/ali očeta pri dogovarjanju za
srečanja med zagovornikom in otrokom, upoštevanje priporočila, da starši
ne bodo vplivali na otroka, ter odločitev glede otrokovega
sodelovanja na zaključnem srečanju.
Zagovornik v zaključnem poročilu ne piše, kaj je
povedal otrok, otrokove želje so napisane v izjavi. Izjava otroka se v
zaključnem poročilu ne razlaga.
Zagovornik v zaključnem poročilu opiše tudi morebitne druge posebnosti, ki jih je opažal v času poteka zagovorništva.
Zagovornik pripravi zaključno poročilo o poteku
zagovorništva pred zaključnim srečanjem. Poročilo služi kot priprava na
zaključno srečanje.
Po zaključnem srečanju zagovornik poročilo po
potrebi dopolni in ga čim prej pošlje koordinatorju. Usklajeno in
podpisano poročilo skupaj z izjavo otroka ter poročilom
koordinatorja koordinator takoj pošlje Varuhu.
Poročilo napiše tudi koordinator in v njem posreduje
informacije, s katerimi razpolaga, npr. sodelovanje staršev v procesu
zagovorništva idr .
Varuh poskrbi za pravočasno pošiljanje poročila
koordinatorja in zaključnega poročila zagovornika z izjavo otroka CSD /
sodišču. Izjemoma lahko Varuh za to zadolži koordinatorja.Če je
zagovornik postavljen z odločbo CSD ali s sklepom sodišča, zaključno
poročilo o poteku zagovorništva in kopijo izjave otroka Varuh pošlje
pristojnemu CSD oziroma sodišču. Vsi deležniki v procesu zagovorništva
otrok so dolžni ravnati s poročili in izjavami z največjo mero
skrbnosti. Dokumentacije o postopku zagovorništva deležniki ne smejo
dati ljudem, ki jim ni izrecno namenjena. V Ljubljani, april 2018
Nazaj 
