»Skrb zase je ena temeljnih sestavin strokovne identitete zagovornika, ki dela z ranljivimi skupinami otrok. To delo zahteva visoko stopnjo čustvene vključenosti, empatije in prisotnosti, hkrati pa prinaša soočanje z bolečino, travmami in stiskami otrok, kar lahko močno obremeni zagovornika. Brez zavestnega vlaganja v lastno dobrobit obstaja tveganje za izgorelost, čustveno otopelost ali prekomerno vpletenost, kar neposredno vpliva na kakovost odnosa z otrokom in na strokovnost dela,« je v uvodnem nagovoru danes, 7. 11. 2025, na strokovnem posvetu zagovornikov otrok v Radencih poudaril namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič.

Strokovnjaki in zagovorniki bodo o skrbi zase v luči skrbi za otroke, ki so jim zaupani v postopku zagovorništva, govorili tudi jutri 8. novembra 2025. Dvodnevnega dogodka v Zdravilišču Radenci naslovom Zagovornikova skrb zase: V ravnovesju s seboj za dobro otrok v zagovorništvu. so se udeležili zagovorniki otrok iz vse Slovenije, ki so se poglabljali v pomen psihološke odpornosti, duševnega zdravja in etične odgovornosti pri delu z ranljivimi skupinami otrok. Osrednji del programa je danes vodil asist. Mark Floyd Bračič, mag. psihologije, ki je v dveh sklopih predavanj predstavil pomen skrbi zase kot profesionalne veščine ter načine, kako zagovorniki lahko prepoznavajo in preprečujejo izgorelost.

Sobotni del posveta bo namenjen praktičnim vidikom dela. Dolgoletna zagovornika Maša Gril in Peter Steničnik bosta skozi interaktivne vaje in skupinsko delo udeležence popeljala v razumevanje obremenitev in stresa ter predstavila učinkovite načine za krepitev notranje stabilnosti. V okviru programa bo predstavljena tudi praksa zagovorništva skozi primer, ki so ga pripravile zagovornice Simona Mikec, Manuela Bošnjak, Mirjam Košir in Nataša Prelesnik Korošic. Primer posebej poudarja pomen prepoznavanja čustvenih meja in potrebo po strokovni podpori v zahtevnih primerih.

Udeleženci bodo tako danes kot jutri imeli priložnost za pogovor o lastnih izkušnjah, izmenjavo dobrih praks in refleksijo osebnih izzivov, s katerimi se srečujejo pri delu z otroki. Strinjajo se, da skrb zase v zagovorništvu ni osebna izbira, temveč etična in profesionalna dolžnost. Le zagovornik, ki skrbi za svojo psihično stabilnost in čustveno odpornost, namreč lahko otroku zagotovi varno, sočutno in zanesljivo podporo ter s tem prispeva k trajnostnemu, odgovornemu opravljanju svojega poslanstva v dobro otrok.