Podlago za ustanovitev institucije Varuha človekovih pravic (ombudsmana) v Republiki Sloveniji daje Ustava Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991. 159. člen Ustave določa, da se ustanovi ombudsman za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Drugi odstavek omogoča tudi ustanovitev posebnih ombudsmanov za posamezna področja, vendar pa je doslej prevladala rešitev, da se ustanovi le en ombudsman s širokim področjem delovanja.
Zakon o varuhu človekovih pravic je bil sprejet decembra 1993 in bil noveliran leta 2017. Naloge in pristojnosti ombudsmana so zasnovane na podlagi modelov klasičnega skandinavskega tipa ombudsmana. Organizacijo in način dela varuha človekovih pravic ter delitev področij in postopek z vlogami ureja Poslovnik Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.
Varuh ima na podlagi zakona predvsem pooblastila, da si od državnih in drugih organov, ki jih lahko nadzira, pridobi vse podatke ne glede na stopnjo zaupnosti, da izvede preiskavo in v tem okviru lahko tudi povabi priče na zaslišanje. Kadarkoli lahko opravi inšpekcijo vsakega državnega organa, objekta, kjer je omejena osebna svoboda, psihiatrične institucije ipd. Nima pooblastila za nadzor nad delom sodnikov in sodišč razen v primerih neupravičenega zavlačevanja postopkov ali očitne zlorabe oblasti. Pomembna je pristojnost Varuha, da, v soglasju s prizadetim, sam vloži na ustavno sodišče ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic. Na ustavno sodišče lahko naslovi tudi predlog za oceno ustavnosti predpisov, ne da bi ustavno sodišče pred tem ugotavljalo njegov pravni interes, kot to velja za druge predlagatelje.
Pristojnosti varuha človekovih pravic so navedene
tudi v nekaterih drugih zakonih. O pristojnosti na področju varstva
pravic potrošnikov govori 65. člen Zakona o varstvu potrošnikov,
prav tako pa je varuh v skladu z zakonom pristojen za varovanje pravice
do zdravega življenjskega okolja kot posebnega področja, kar določa 15. člen Zakona o varstvu okolja. Pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic lahko v skladu z 52. členom Zakona o obrambi
poda tudi vojaška oseba, če meni, da so ji med vojaško službo omejene
ali kršene njene pravice ali temeljne svoboščine. Pristojnosti varuha
človekovih pravic do pripornikov določa 213b. člen Zakona o kazenskem postopku.
Vse pravne podlage za delo Varuha so navedene publikaciji Mednarodni standardi delovanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.
Nekateri temeljni akti
- Ustava Republike Slovenije
- Zakon o varuhu človekovih pravic
- Poslovnik Varuha človekovih pravic Republike Slovenije
- Poslovnik Sveta varuha
- Pravne podlage za delo Državnega preventivnega mehanizma
- Pravne podlage za delovanje Zagovorništva
- Pravne podlage za delovanje Centra
- Pravilnik o sodelovanju in ocenjevanju na javnem natečaju za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic
Nekateri drugi zakoni, v katerih se pojavlja Varuh
- Zakon o ustavnem sodišču
- Zakon o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju
- Zakon o varstvu osebnih podatkov
- Zakon o varstvu okolja
- Zakon o pacientovih pravicah
- Zakon o davčnem postopku
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
- Zakon o odvetništvu
- Zakon o tajnih podatkih
- Zakon o kazenskem postopku
- Zakon o obrambi
- Zakon o varstvu potrošnikov
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije