Uvodna stran - Varuh človekovih pravic

Državni preventivni mehanizem

Državni
preventivni mehanizem

Zagovorništvo otrok

Zagovorništvo
otrok

Center za človekove pravice

Center za
človekove pravice

NAPOVEDUJEMO: Seminar o odgovornosti in dolžna skrbnosti pri poslovanju podjetij v Sloveniji

Sporočilo za javnost

15. 1. 2026 | Okolje in prostor

Pravo za družbo in naravo: brez vključene javnosti ni legitimnih okoljskih odločitev

Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani danes 15. in jutri 16. januarja 2026 poteka prva nacionalna konferenca Pravo za družbo in naravo – Ali spreminjamo okolje na bolje?, ki jo je organiziral PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in ...

Sporočilo za javnost

14. 1. 2026 | ENO

Srečanje Evropske mreže ombudsmanov (ENO) na temo vzporednih obravnavanj zadev

Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc in namestnik varuha Miha Horvat sta se 12. in 13. januarja udeležila srečanja Evropske mreže ombudsmanov v Málagi. Predstavniki ombudsmanskih institucij so poudarili pomen sodelovanja pri obravnavi ...

Vsa sporočila za javnost

Primer iz dela Varuha

14. 1. 2026 | Okolje in prostor

Načelu dobrega upravljanja ni zadoščeno z vsebinsko praznimi odzivi

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v ravnanju Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) prepoznal kršitev načela dobrega upravljanja, saj se je na pobudničine dopise odzivala sporadično in vsebinsko prazno. Obenem tudi Varuh s ...

Primer iz dela Varuha

8. 1. 2026 | Gospodarske javne službe

Pravočasna in dosledna komunikacija lahko prepreči marsikateri konflikt in nejevoljo

Varuh človekovih pravic je v pasivnosti Občine Medvode prepoznal elemente kršitev načela dobrega upravljanja. Ta se namreč vse do njegovega predloga na dopise stanovalcev Kebetove ulice ni odzvala. Obenem ji je priporočil, da v prihodnje skuša svoje ...

Izbrani primeri iz dela Varuha

Vsa sporočila za javnost

Izbrani primeri iz dela Varuha

NAPOVEDUJEMO

NAPOVEDUJEMO

Pravice starejših

Naslovnica brošure o starejših

Posodobljena informativna brošura Tudi starejši imamo svoje pravice zbirno ponuja nekaj ključnih informacij, ki se tičejo pravic in položaja starejših v Sloveniji.

30 let Varuha

Naslovnica publikacije ob 30. obletnici delovanja institucije Varuha

Ob 30. obletnici delovanja institucije Varuha človekovih pravic smo pripravili pregled obravnavanih problematik, priporočil in aktivnosti ter zaznamovali nekaj ključnih prelomnic v zgodovini institucije.

Za otroke in mladostnike

Vsa sporočila za javnost

Izbrani primeri iz dela Varuha

Naročite se na mesečni e-novičnik in druga obvestila

Izjava o dostopnosti Zemljevid strani Politika zasebnosti Videonadzor Nastavitve piškotkov www: ORG. TEND

Zakaj smo tu?

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) omejuje samovoljo oblasti pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in določenih skupin.

Pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve v ustavi navedenih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko deluje v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani državne ali lokalne oblasti oziroma nosilcev javnih pooblastil.

Intervenira lahko tudi v primeru nepravičnosti in slabega upravljanja nosilcev oblasti oziroma javnih pooblastil v razmerju do posameznikov. S svojim delom pomembno vpliva na razvoj in dvig pravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki.

Varuh je v razmerju do drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil samostojen in neodvisen organ. Svojo organiziranost in delo varuh človekovih pravic skladno z zakonom ureja s poslovnikom in drugimi splošnimi akti. Njegova pooblastila so urejena tudi v drugih zakonih.

Varuh vpliva neformalno in nima pristojnosti oblastnega odločanja, zato njegova moč temelji tudi na sodelovanju z javnostjo. Varuh ne uporablja argumenta moči, ampak moč argumenta.

Kdaj je smiselno, da se obrnete na nas?

Če menite, da je državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil v vašem primeru ravnal nepravilno ali vam z dejanjem kršil katero od vaših pravic, lahko o tem obvestite Varuha človekovih pravic. To storite tako, da vložite pobudo.

Preden se s pisno pobudo pritožite, skušajte sami rešiti svoj problem. To lahko storite tako, da

1. se pritožite na organ, ki vam je kršil pravico,
2. se pritožite na organ, ki nadzoruje delo organa, ki vam je kršil pravico
3. uporabite vsa druga možna pravna sredstva.

Kaj je pobuda?

Pobuda je vaš opis težave ter pregled vseh korakov, ki ste jih že poskusili, preden ste obstali brez jasne poti naprej.

Sestavite jo lahko kot navadno pismo na bel list papirja. V njej čim bolj natančno in celovito opišite svojo situacijo, navedite, katere pravice naj bi vam bile kršene, ter priložite vso razpoložljivo dokumentacijo, ki vaše navedbe potrjuje.

Pobudo lastnoročno podpišite in dodajte svoje kontaktne podatke, da vas lahko dosežemo. Varuh pobud brez podpisa ne obravnava.

Ali postopek stane?

Postopek je brezplačen in neformalen.
Za vložitev pisne pobude ne potrebujete niti odvetnikove pomoči.

V katerem jeziku naj vložim pobudo?

Varuh posluje v slovenskem jeziku, pobudo pa lahko vložite v svojem maternem jeziku, če ne obvladate slovenščine.

Kaj lahko Varuh naredi in česa ne?

Kaj lahko naredi?

kršitelja opozori, da kršitev popravi oziroma odpravi storjeno nepravilnost;
predlaga povrnitev škode;
na ustavno sodišče lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov ali aktov;
lahko vloži tudi ustavno pritožbo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje;
vladi ali parlamentu lahko da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov;
predlaga vsem organom, ki sodijo v njegovo pristojnost, da izboljšajo svoje poslovanje in odnose s strankami;
vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi.

Česa ne more narediti?

odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto določenega državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil. Tisti, ki je storil kršitev oziroma nepravilnost, jo mora tudi sam odpraviti;
ne more obravnavati zadev, ki so v postopku pred sodiščem, razen v izjemnih primerih;
ne more razveljaviti odločitev organov (na primer sodišča);
ne more posredovati v primerih, ko pravice krši npr. zasebno podjetje, saj po zakonu nima pooblastil do zasebnega sektorja. V takšnih primerih lahko izvaja pritisk na državne organe, organe lokalne samouprave in nosilce javnih pooblastil, ki nadzorujejo delo zasebnega podjetja ali zasebnika.

Naslovnica 1

Obrazec za vložitev pobude

Naslovnica 2

Informativna zloženka o Varuhu v LAHKEM BRANJU

Naslovnica 3

Kdaj se obrniti na Varuha?

Why are we here?

The Ombudsman of the Republic of Slovenia (the Ombudsman) limits the arbitrary power of the authorities to interfere with the human rights and fundamental freedoms of individuals and certain groups.

In its work, the Ombudsman is not limited to direct violations of the human rights and freedoms set out in the Constitution, but can act in the event of any violation of any individual right by the authorities.

It can also intervene in cases of unfair and poor management of individuals by those who exercise power. Through its work, it has a significant impact on the development and improvement of the legal and administrative culture in relations between public authorities and individuals.

The Ombudsman is an autonomous and independent body in relation to other State bodies. The Ombudsman's organisation and work are governed by rules of procedure and other general acts, in accordance with the law.

The Ombudsman's influence is informal and he does not have decision-making powers, so his strength is also based on his engagement with the public. The Ombudsman does not use the argument of power, but the power of argument. He presents the arguments in different ways to communicate with the public.

When is it appropriate to contact us?

If you feel that your rights have been infringed by an act of a public authority, local authority or public authority, you can contact the Ombudsman. You can do this by submitting a petition.

Before you complain in writing, you should try to solve your problem yourself. You can do this by

1. complain to the authority that violated your right,
2. complain to the body that supervises the work of the body that has infringed your right
3. pursue any other possible remedies.

What is a petition?

A petition is a description of your problem. It is also a description of all the steps you took to solve the problem until you no longer knew how to proceed.

You can write your petition as a simple letter on a white sheet of paper paper. Try to describe your problem as fully as possible, indicating which rights you claim to have been violated and attach documentation that confirms or evidence of what you are claiming.

Sign the petition and include contact details where you can be reached. The Ombudsman does not deal with anonymous petitions.

Does the procedure cost anything?

You do not need a lawyer to submit a written petition.

The procedure is free and informal.

Which language should I use to file my petition?

The Ombudsman operates in Slovenian, but you can submit your petition in your mother tongue if you do not speak Slovenian.

What can and cannot be done?

What can we do?

warn the offender to correct or remedy the infringement; or propose compensation for the damage.
we can submit a request to the Constitutional Court on your behalf and with your authorisation to review the constitutionality and legality of certain regulations or acts, or lodge a constitutional complaint for a breach of a right.
we can petition the government or parliament to amend laws and regulations.
suggest to all bodies under its jurisdiction that they improve their operations and relations with their clients.
provide each authority with our opinion from the point of view of the protection of human rights and fundamental freedoms in the matter before it, regardless of the type or stage of the proceedings pending before those authorities.

What can't we do?

remedy infringements or irregularities instead of a particular state authority, local authority or holder of public powers. The person who has committed the infringement or irregularity must also put an end to it.
We cannot deal with matters that are pending before a court, except in exceptional cases.
We cannot overrule decisions of authorities (for example, a court)
cannot intervene in cases where rights are being violated, e.g. by a private company, as it has no legal powers over the private sector. In such cases, it can put pressure on state authorities, local authorities and public authority holders who supervise the work of the private company or private individual.

Naslovnica 1

Petition to the Ombudsman

Az ombudsman, a Szlovén Köztársaság alapvető emberi jogok biztosa, független állami intézmény, amely gondoskodik az emberi jogok védelméről és előmozdításáról Szlovéniában. Az ombudsman feladata, hogy felügyelje a hatóságok tevékenységét, korlátozza az önkényes beavatkozásokat, és biztosítsa az alapvető jogok és szabadságok tiszteletben tartását. Munkája során az alkotmány, a nemzetközi szerződések és a törvények alapján jár el, a méltányosság és a jó kormányzás elvei szerint. Nem hozhat kötelező erejű döntéseket, és nem helyettesítheti az illetékes hatóságokat, de javaslatokat, ajánlásokat és véleményeket fogalmaz meg az állami szervek működésének javítása érdekében.

Az ombudsman megvizsgálja a magánszemélyek panaszait, és emberi jogi szempontból ajánlásokat tesz a hatóságoknak, a kormánynak vagy az Országgyűlésnek. Felhívja a figyelmet a rendszerszintű hiányosságokra, javasolja a jogszabályok módosítását, és évente részletes jelentést készít ajánlásaival. Emellett alternatív jelentéseket küld nemzetközi szervezeteknek az emberi jogok szlovéniai helyzetéről, és aktívan együttműködik a nemzetközi intézményekkel.

Az ombudsman szervezetében több egység működik: a szakértői szolgálat foglalkozik az egyéni beadványokkal; a tanácsadói testület 16 tagból áll, akik a civil társadalmat, a tudományos életet és az állami hatóságokat képviselik; a gyermekek szóvivői biztosítják, hogy a gyerekek hangja is hallható legyen a róluk szóló eljárásokban; az Emberi Jogi Központ oktatási, kutatási és nemzetközi együttműködési feladatokat lát el; a nemzeti prevenciós mechanizmus pedig zárt intézményeket látogat, hogy megakadályozza a kínzást és az embertelen bánásmódot.

Az ombudsman nem foglalkozhat folyamatban lévő bírósági vagy más jogi ügyekkel, kivéve, ha indokolatlan késedelemről vagy visszaélésről van szó, és nincs hatásköre a magánszervezetek vagy vállalatok fölött. Bár jogilag nem kötelező erejűek az ajánlásai, a hatóságok gyakran figyelembe veszik azokat.

Bárki az ombudsmanhoz fordulhat, aki úgy véli, hogy megsértették emberi jogait vagy szabálytalanság történt. A panaszt írásban, szlovén vagy anyanyelven lehet benyújtani, aláírással és elérhetőséggel. Az eljárás ingyenes, bizalmas és informális, és ügyvéd közreműködésére nincs szükség. Az ombudsman az ügy kivizsgálása során tájékozódhat az érintett hatóságoknál, betekinthet a dokumentációba és ellenőrzéseket végezhet. Megállapításai alapján javasolhat intézkedéseket a jogsértés megszüntetésére, a felelősök fegyelmi felelősségre vonására vagy új eljárás lefolytatására. Rendszerszintű hiányosság esetén ajánlásait beépítheti éves jelentésébe, és tájékoztathatja a nyilvánosságot anélkül, hogy az érintett személyazonosságát felfedné.

Az ombudsmanhoz érdemes fordulni, ha egy hatóság nem indokolja döntését, ha késlekedik a válasszal, ha hiányosan közli a jogorvoslati lehetőségeket, vagy ha valakit diszkrimináció ér, illetve sérül a magánélethez, a szociális biztonsághoz, a méltósághoz, a biztonsághoz vagy az egészséges környezethez való joga.

Az ombudsman 2021 januárjától az ENSZ Párizsi Alapelvei szerint működő, „A” státuszú nemzeti emberi jogi intézmény, ami azt jelenti, hogy minden nemzetközi követelménynek megfelel az emberi jogok előmozdításában és védelmében.

Naslovnica 1

Mikor szükséges az ombudsmanhoz fordulni

Naslovnica 2

Petíció az ombudsmanhoz

Il Difensore civico della Repubblica di Slovenia è un’istituzione statale indipendente, che tutela e promuove i diritti umani nel Paese. Il suo mandato è sancito dalla Costituzione e dalla Legge sul Difensore civico. L’istituzione sorveglia il lavoro degli organi di potere, limitando la loro arbitrarietà e garantendo il rispetto dei diritti umani e delle libertà fondamentali. Opera in base alla Costituzione, ai trattati internazionali e alle leggi, ispirandosi ai principi di equità e di buona amministrazione. Non può imporre le proprie decisioni agli organi di potere né eliminare direttamente le irregolarità, ma formula proposte, raccomandazioni e pareri per migliorare il funzionamento degli organi e i rapporti con i cittadini.

Il Difensore civico esamina le iniziative degli individui che ritengono di aver subito una violazione dei loro diritti o libertà fondamentali. Può rivolgere osservazioni e raccomandazioni al Governo, al Parlamento e ad altri organi, segnalando carenze sistemiche e proponendo modifiche legislative. Ogni anno redige una relazione annuale con raccomandazioni ai vari organi e presenta relazioni alternative alle organizzazioni internazionali sui diritti umani in Slovenia. Opera anche attraverso il Servizio specializzato per la tutela dei diritti, il Consiglio consultivo composto da membri della società civile, il settore per la difesa dei bambini, il Centro per i diritti umani e il Meccanismo di prevenzione statale che visita istituti chiusi per prevenire maltrattamenti e abusi.

Il Difensore civico non è un organo di potere e non adotta decisioni giuridicamente vincolanti. Non tratta i casi che sono oggetto di procedimenti giudiziari o amministrativi, salvo nei casi di ritardo eccessivo o abuso di potere. Non ha competenza diretta nei confronti di soggetti privati o aziende.

Chi può rivolgersi al Difensore civico? Chiunque ritenga che i propri diritti siano stati violati o che un organo pubblico abbia commesso un’irregolarità. La violazione deve provenire da un organo statale, da un’amministrazione locale, da un’agenzia pubblica o da un altro ente con poteri pubblici. L’iniziativa deve essere scritta, firmata e preferibilmente redatta in sloveno, ma può essere presentata anche in lingua madre. È possibile farlo di persona, senza l’assistenza di un avvocato.

Il procedimento presso il Difensore civico è gratuito, informale e confidenziale. Dopo aver ricevuto l’iniziativa, l’istituzione ne valuta la fondatezza, verifica la propria competenza e analizza i fatti e la base giuridica. Può raccogliere informazioni dagli organi interessati, consultare atti e documentazione, condurre controlli e, se necessario, formulare raccomandazioni o suggerire misure per correggere le irregolarità. Può anche informare il pubblico dei propri riscontri, garantendo però l’anonimato della persona.

L’intervento del Difensore può essere utile nei casi in cui un organo non motiva adeguatamente una decisione, ritarda una risposta, non fornisce istruzioni legali o viola diritti fondamentali come la vita privata, la dignità, la sicurezza sociale, l’uguaglianza, la libertà di associazione o il diritto a un ricorso effettivo. Dal 2021, l’istituzione è anche riconosciuta come Istituzione nazionale per i diritti dell’uomo con status “A” secondo i Principi di Parigi delle Nazioni Unite, soddisfacendo tutti gli standard internazionali in materia di tutela e promozione dei diritti umani.

Naslovnica 1

Quando rivolgersi al difensore civico

Naslovnica 2

Petizione al Mediatore

Zašto smo tu?

Zaštitnik ljudskih prava Republike Slovenije (Zaštitnik) ograničava samovolju vlasti u zadiranju u ljudska prava i temeljne slobode pojedinaca i određenih skupina u republici Sloveniji.

U svom radu nije ograničen samo na neposredne povrede ljudskih prava i sloboda navedenih u ustavu, već može djelovati i u slučaju bilo kakvih povreda bilo koje prava pojedinca od strane nositelja vlasti.

Može intervenirati i u slučaju nepravednog i lošeg upravljanja nositelja vlasti u odnosu prema pojedincima. Svojim radom značajno utječe na razvoj i podizanje pravne i administrativne kulture u odnosima između nositelja vlasti i pojedinaca.

Zaštitnik ljudskih prava je u odnosu prema drugim državnim tijelima samostalan i neovisan organ. Svoju organizaciju i rad Zaštitnik ljudskih prava uređuje sukladno zakonu poslovnikom i drugim općim aktima.

Zaštitnik utječe na vlast neformalno i nema ovlasti u donošenju odluka, stoga njegova snaga temelji i na suradnji s javnošću. Zaštitnik ne koristi argument sile, već snagu argumenta. Argumente predstavlja na različite načine komunikacije s javnošću.

Kada je smisleno obratiti na nas?

Ako smatrate da vam je djelovanjem državnog organa, organa lokalne samouprave ili nositelja javnih ovlasti u Republici Sloveniji povrijeđeno neko od prava, možete se obratiti instituciji Zaštitnika. To možete učiniti podnošenjem inicijative. Prije nego što podnesete pisanu žalbu (iniciativu), pokušajte sami riješiti svoj problem. To možete učiniti na sljedeće načine:

podnesite žalbu organu koji vam je povrijedio pravo,
podnesite žalbu organu koji nadzire rad organa koji vam je povrijedio pravo,
iskoristite sva druga moguća pravna sredstva.

Što je inicijativa?

Inicijativa je opis vašeg problema. To je i opis svih postupaka koje ste poduzeli kako biste riješili problem, sve do trenutka kada niste znali kako dalje.

Inicijativu možete sastaviti kao običan dopis na običnom papiru. Pokušajte što detaljnije opisati svoje probleme, navedite koja su vam prava povrijeđena i priložite dokumentaciju koja potvrđuje ili dokazuje ono što tvrdite. Inicijativu potpišite i dodajte kontaktne podatke na koje vas možemo kontaktirati. Zaštitnik ne razmatra anonimne inicijative.

Mora li se postupak plačati?

Za podnošenje pisane inicijative nije potrebna pomoć odvjetnika. Postupak je besplatan i neformalan.

Na kojem jeziku trebam podnijeti inicijativu?

Zaštitnik posluje na slovenskom jeziku, a inicijativu možete podnijeti na svom materinjem jeziku, ako ne govorite slovenski.

Što možemo učiniti i što ne možemo?

Što možemo učiniti?

upozoriti počinitelja da ispravi povredu ili ukloni nastalu nepravilnost ili predložiti naknadu štete,
u vaše ime i uz vaše ovlaštenje podnijeti zahtjev Ustavnom sudu za ocjenu ustavnosti i zakonitosti određenih propisa ili akata ili podnijeti ustavnu tužbu zbog povrede bilo kojeg prava,
dati prijedloge Vladi ili parlamentu za izmjenu zakona i drugih propisa,
predložiti svim organima u njegovoj nadležnosti da poboljšaju svoje poslovanje i odnose s korisnicima,
svakom organu dostaviti svoje mišljenje s aspekta zaštite ljudskih prava i temeljnih sloboda u predmetu koji razmatra, bez obzira na vrstu ili fazu postupka koji je u tijeku pred tim organima.

Što ne možemo učiniti?

ne možemo ispraviti povrede ili nepravilnosti umjesto određenog državnog organa, organa lokalne samouprave ili nositelja javnih ovlasti. Onaj tko je počinio povredu ili nepravilnost, mora ju i sam ispraviti,
ne možemo razmatrati predmete koji su u postupku pred sudom, osim u iznimnim slučajevima,
ne možemo ukinuti odluke organa (npr. sudova),
ne možemo intervenirati u slučajevima kada prava krši npr. privatna tvrtka, jer po zakonu nemamo ovlasti prema privatnom sektoru. U takvim slučajevima možemo vršiti pritisak na državne organe, organe lokalne samouprave i nositelje javnih ovlasti koji nadziru rad privatne tvrtke ili privatnika.

Naslovnica 1

Kada se obratiti pučkom pravobranitelju

Warum sind wir hier?

Der Ombudsmann für Menschenrechte der Republik Slowenien (Ombudsmann) begrenzt die Willkür der Behörden bei Eingriffen in die Menschenrechte und Grundfreiheiten von Einzelpersonen und bestimmten Gruppen.

In seiner Arbeit ist er nicht nur auf direkte Verstöße gegen die in der Verfassung genannten Menschenrechte und Grundfreiheiten beschränkt, sondern kann auch bei jeglichen Verletzungen von Rechten eines Einzelnen durch die Träger der öffentlichen Gewalt tätig werden.

Er kann auch im Fall von ungerechter und schlechter Verwaltung durch die Behörden in Bezug auf Einzelpersonen eingreifen. Durch seine Arbeit hat er einen wichtigen Einfluss auf die Entwicklung und Förderung der rechtlichen und administrativen Kultur im Umgang zwischen den Behörden und den Einzelpersonen.

Der Ombudsmann für Menschenrechte ist in Bezug auf andere staatliche Organe eine unabhängige und selbständige Institution. Die Organisation und Arbeit des Ombudsmanns wird durch ein Geschäftsordnung und andere allgemeine Rechtsvorschriften im Einklang mit dem Gesetz geregelt.

Der Einfluss des Ombudsmanns ist informell, und er hat keine Befugnisse zur behördlichen Entscheidungsfindung, weshalb seine Macht auch auf der Zusammenarbeit mit der Öffentlichkeit beruht. Der Ombudsmann verwendet nicht das Argument der Macht, sondern die Macht des Arguments. Diese Argumente stellt er auf verschiedene Arten der Kommunikation mit der Öffentlichkeit dar.

Wann ist es sinnvoll, sich an uns zu wenden?

Wenn Sie der Meinung sind, dass Ihre Rechte durch das Handeln eines staatlichen Organs, einer lokalen Selbstverwaltungsbehörde oder eines Trägers öffentlicher Befugnisse verletzt wurden, können Sie sich an die Institution des Ombudsmanns wenden. Dies erfolgt durch die Einreichung einer Initiative.

Bevor Sie eine schriftliche Beschwerde einreichen, versuchen Sie, Ihr Problem selbst zu lösen. Dies können Sie tun, indem Sie:

sich an das Organ wenden, das Ihr Recht verletzt hat,
sich an die Aufsichtsbehörde des Organs wenden, das Ihr Recht verletzt hat,
alle anderen möglichen rechtlichen Mittel in Anspruch nehmen.

Was ist eine Initiative?

Eine Initiative ist Ihre Beschreibung Ihres Problems. Sie ist auch eine Beschreibung aller Schritte, die Sie zur Lösung dieses Problems unternommen haben, bis Sie nicht mehr wussten, wie es weitergeht.

Sie können eine Initiative als gewöhnlichen Brief auf normalem Papier verfassen. Versuchen Sie, Ihr Problem so detailliert wie möglich zu beschreiben, geben Sie an, welche Rechte verletzt wurden, und fügen Sie Dokumente bei, die das bestätigen oder beweisen, was Sie behaupten.

Unterschreiben Sie die Initiative und fügen Sie Ihre Kontaktdaten bei, unter denen Sie erreichbar sind. Der Ombudsmann bearbeitet keine anonymen Initiativen.

Kostet der Prozess etwas?

Für die Einreichung einer schriftlichen Initiative benötigen Sie keine Hilfe eines Rechtsanwalts. Das Verfahren ist kostenlos und informell.

In welcher Sprache soll ich die Initiative einreichen?

Der Ombudsmann arbeitet auf Slowenisch, aber Sie können die Initiative in Ihrer Muttersprache einreichen, wenn Sie kein Slowenisch sprechen.

Was können wir tun und was nicht?

Was können wir tun?

Den Verletzer darauf hinweisen, dass er den Verstoß beheben oder die begangene Unregelmäßigkeit korrigieren muss, oder die Schadensersatzforderung vorschlagen,
In Ihrem Namen und mit Ihrer Ermächtigung beim Verfassungsgericht einen Antrag auf Überprüfung der Verfassungsmäßigkeit und Rechtmäßigkeit bestimmter Vorschriften oder Akte stellen oder eine Verfassungsbeschwerde wegen Verletzung eines Rechts einreichen,
der Regierung oder dem Parlament Vorschläge zur Änderung von Gesetzen und anderen Vorschriften unterbreiten,
allen Organen, die in seiner Zuständigkeit fallen, Vorschläge zur Verbesserung ihrer Arbeitsweise und ihrer Beziehungen zu den Bürgern machen,
jedem Organ seine Meinung aus der Perspektive des Schutzes der Menschenrechte und Grundfreiheiten in der betreffenden Angelegenheit übermitteln, unabhängig von der Art oder dem Stand des Verfahrens, das vor diesen Organen läuft.

Was können wir nicht tun?

Verstöße oder Unregelmäßigkeiten im Namen eines bestimmten staatlichen Organs, einer lokalen Selbstverwaltungsbehörde oder eines Trägers öffentlicher Befugnisse beheben. Derjenige, der den Verstoß oder die Unregelmäßigkeit begangen hat, muss ihn selbst beheben,
Wir können keine Fälle behandeln, die vor Gericht anhängig sind, außer in Ausnahmefällen,
Wir können keine Entscheidungen von Behörden aufheben (z. B. von Gerichten),
Wir können nicht in Fällen eingreifen, in denen Rechte z. B. von einem privaten Unternehmen verletzt werden, da wir gesetzlich keine Befugnis gegenüber dem privaten Sektor haben. In solchen Fällen können wir Druck auf staatliche Organe, lokale Selbstverwaltungsbehörden und Träger öffentlicher Befugnisse ausüben, die die Arbeit des privaten Unternehmens oder der privaten Person überwachen.

Naslovnica 1

Wann kann man sich an den Ombudsman für Menschrechte wenden

Hari kataro o ombutsmani palo manušikano pučipe

U Varuh hi neodvisni držauvni institucija, savi hejnel mištu varstvo te spodbujanje manušengre pravici andi Slovenija. U Varuhiskro mandaut aul andri Ustava zari Republika Slovenija te Zakon palu varuh mištu manušengre pravici.

U Varuh kontrolejrinel la oblast te del oubuk pra dau, kaj na posegaulinel kurkori andu manušengre pravici te temeljne svoboščini

So u Varuh šej kejrel?

Ferdikhel manušengre pobudi.
Del predlogja, priporočildja, kritiki te so gondolinel:
sakune organiske andi zadeva, so la obravnavaulinel, naun vaužno, sou hi u postopek, savo potekaulinel angju adala organdja (palu vidik zaru manušengre pravici);
vlaudake vej držauvne zboriske mištu te spremeninel u zakondja te aur predpistja;
orgaunenge, na lačhauren pumari buti te adau, sar keren pumare strankenca;
andu redne te posebne poročildja, andi save opozorinel pala dau, so andu sistem naun laučho te poročaulinel pala dau, so upre laukhle; andu jauvne sporočildja.
Pru ustavno sodišče telu določene pogojdja del aunde ustavni pritožba vej zahteva mišti presoja zari ustavnost te predpisengri zakonitost.
U Varuh saku berš lačhaurel beršeskro poročilo, andi savo predlagaulinel buter priporočildja, save bičhaul buterfilitike oblastne orgaunenge.
Mednaurodne organizacijenge vej institucijenge del alternativno poročilo palu stanje zaru manušengre pravici vej vladavini prava andi Slovenija te sodelovaulinel buterfilitike mednaurodne organizacijenca, orgaunenca vej institucijenca.

So u Varuh nauštik kejrel?

U Varuh naun oblastno organ, vašadau na sprejemaulinel pravno zavezujoče odločitvi:
U Varuh na obravnavaulinel zadevi, save hi andu sodno vej aur pravno postopek;
adau kejrel čak akor, kada pe u postopek neupravičeno dugo cijdel vej pa akor, kada žal mišti očitni zloraba oblasti.
Le Varuh naun direktne pristojnosti ži privautne subjektja vej gospodarske družbi, save hi andu privautno sektor.

Varuh mištu manušengre pravici andi Republika Slovenija

Dunajska ulica 56, Ljubljana
Brezplaučni telefonski številka: 080 15 30
Elektronski adresa: info@varuh-rs.siT

O ombutsmani palo manušikano čačipe ki Republika Slovenija

Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
Telefonsko brojo bizo love: 080 15 30
Elektronsko adresa: info@varuh-rs.si

O varuho palo manušikano čačipe ki Republika Slovenija

Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
Telefonsko brojo bizo love: 080 15 30
Emailo: info@varuh-rs.si

Naslovnica 1

Informativna brošura o Varuhu za Rome iz Prekmurja: Kada pe te irinel pru varuh mištu manušengre pravici?

Naslovnica 2

Informativna brošura o Varuhu za Rome iz nekdanje Jugoslavije: Kana te irinamen ko ombutsmano palo manušikano čačipe?

Naslovnica 3

Informativna brošura o Varuhu za Rome iz Rome iz Dolenjske: Kana te irinamen ko varuho palo manušikano čačipe?