Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je danes, 13. februarja 2026, na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil zahtevo za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) in predlagal njegovo začasno zadržanje ter prednostno obravnavo zadeve.

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek poudarja: »Skrb države za varnost njenih prebivalcev je brez dvoma nujna in potrebna, mora pa država to početi na način, ki je skladen z ustavo in standardi človekovih pravic. 8. člen ZNUZJV in z njim povezane določbe pa posegajo v denarno socialno pomoč na način, ki odpira mnoge pomisleke o njihovi ustavni skladnosti.«

Varuh je iz različnih delov Slovenije prejel več pobud ljudi, ki so se znašli v težkih stiskah zaradi izvršb na denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč, ki sta za mnoge edini ali pretežni vir preživetja. Z mnogimi primeri se je seznanil tudi med spremljanjem in obravnavo problematike. Gre za starejše, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide oziroma osebe z oviranostjo, kronične bolnike, posameznike s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudi brez socialne mreže. Skupna jim je odvisnost od socialnih transferjev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. »Primer starejšega gospoda, ki po izvršbi ne more plačati stroškov bivanja ali primer matere samohranilke, ki zaradi zdravstvenih težav ne more delati in posledice izvršbe občutita tudi njeni mladoletni hčerki, niso primeri izmikanja obveznostim, temveč situacije, ko poseg v socialne prejemke pomeni neposreden udarec v osnovne pogoje za življenje ljudi, ki so že tako na socialnem robu,« poudarja varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek. Kot je še dejala, gre za primere, za katere se zdi, da jih predlagatelj in zakonodajalec pri snovanju zakona nista imela v mislih.

Varuhinja poudarja, da mora biti vsak poseg v socialnovarstvene prejemke strogo omejen in ustavno dopusten. »Obstaja resen dvom, ali je ta ureditev ustavno skladna. Ko izvršba pomeni, da posameznik ali družina lahko ostanejo brez doma, ne morejo plačati kurjave ali nimajo več kaj jesti, to ni več samo vprašanje izterjave dolga, pač pa postane vprašanje človekovega dostojanstva,« je ob vložitvi zahteve na Ustavno sodišče poudarila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. Glede na do sedaj ugotovljeno je Varuh skladno s svojimi pristojnostmi dolžan ukrepati, po Zakonu o ustavnem sodišču pa ima privilegiran položaj za vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, če meni, da prepis ali splošni akt nedopustno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. O ustavnosti ureditve pa bo odločalo Ustavno sodišče.

Poleg tega iz Generalnega komentarja št. 19 Odbora Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice – mednarodnega organa, pristojnega za spremljanje izvajanja Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah – izhaja, da so nacionalni ombudsmani oziroma nacionalne institucije za človekove pravice upravičeni obravnavati kršitve pravice do socialne varnosti iz 9. člena pakta. Ker ima Varuh status tako nacionalnega ombudsmana kot tudi slovenske nacionalne institucije za človekove pravice, je njegovo današnje ravnanje ne le dopustno, temveč tudi povsem utemeljeno.

Varuh poudarja, da zakonodajalec ni predložil nobenih empiričnih analiz ali strokovnih podlag, iz katerih bi izhajalo, da bo rubež socialne pomoči dejansko izboljšal javno varnost. Nasprotno, opozarja, da lahko odvzem preživetvenega minimuma socialno najranljivejšim vodi v poglabljanje revščine, socialno izključenost in celo povečanje tveganja za nadaljnje kršitve.

Varuh že vrsto let priporoča, da se pred sprejemom zakonov opravi obvezna presoja vpliva na človekove pravice in temeljne svoboščine. V konkretnem primeru takšna presoja ni bila opravljena, zakon pa je bil sprejet hitro, brez temeljite analize socialnih posledic in posegov v človekove pravice. Zato Varuh ocenjuje, da je nujno, da o njegovi ustavni skladnosti čim prej vsebinsko presodi Ustavno sodišče. Odgovor na Varuhove ugotovitve bo imel dolgoročne posledice za razumevanje socialne države in za zaščito najranljivejših v naši družbi.

Varuh ocenjuje, da so podani pogoji tudi za začasno zadržanje izvrševanja sporne določbe do končne odločitve Ustavnega sodišča. Nadaljnje izvrševanje 8. člena zakona bi lahko povzročilo nove težko popravljive posledice za posameznike in družine, ki so na robu preživetja. »Začasno zadržanje ne pomeni škode za nikogar, pač pa omogoča, da se ukrepi oblikujejo na ustavno skladen način. Samo ukrepi, ki so skladni z ustavo, imajo lahko dolgoročno pozitivne učinke,« še poudarja varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek.

Država s posegom v načelo socialne države odstopa od lastne obveznosti, da ljudem zagotavlja minimalne pogoje za dostojno življenje, s posegom v pravico do socialne varnosti pa maje temelje socialne varnosti. »Denarna socialna pomoč je temeljna pravica iz sistema socialnega varstva in predstavlja zadnje varovalo za posameznike in družine, ki si preživetja ne morejo zagotoviti sami. Če država najprej ugotovi, da te osebe pomoč potrebujejo, nato pa jo z izvršbo odvzame, se njen namen, ki je zagotavljanje eksistenčnega minimuma, v praksi izniči,« poudarja varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek.

Dodatne ustavnopravne pomisleke vzbujajo retroaktivni učinki določbe. Ureditev namreč omogoča tudi poseg v zvezi s prekrški, storjenimi pred uveljavitvijo zakona. Povzroča tudi nesorazmerne posledice, za pripadnike romske skupnosti pa to lahko pomeni tudi posredno diskriminacijo. Vzpostavlja tudi domnevo, da upravičenec z več neplačanimi globami zlorablja sistem, ne da bi mu omogočil, da to domnevo izpodbija ali pojasni okoliščine svojega položaja.

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek opozarja še na pravice otrok: »Mladoletni člani družin niso odgovorni za nastanek dolgov svojih staršev, a jih ukrep neposredno prizadene, saj ne vsebuje zadostnih varovalk, ki bi postavljale otrokove koristi v ospredje.«

»Ne glede na izid postopka pred Ustavnim sodiščem, pa je za Varuha najbolj ključno to, da se bo zgoraj orisana izjemno pomembna vprašanja in dileme razčistilo pred najvišjim organom sodne veje oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin. In to bi morali biti skupni interes nas vseh,« je še dejala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.