»Dostopnost je temeljna človekova pravica in ne dodatek ali privilegij – je način, kako družba živi in diha: ali odpira prostor vsem ali pa izključuje in duši,« je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek danes poudarila na predstavitvi rezultatov projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi.

Varuhinja je v svojem pozdravnem nagovoru zbranim ocenila, da projekt (izvaja ga Geodetski inštitut Slovenije ob podpori Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) pomembno prispeva k izboljšanju življenja oseb z oviranostmi oziroma invalidnostjo, s tem pa tudi k bolj vključujoči družbi. »Z vidika človekovih pravic je izredno pomemben, saj spodbuja enakost v družbi ter preprečuje izključevanje in diskriminacijo. Zagotavljanje enakih možnosti, odprava ovir in uresničevanje pravic oseb z oviranostmi je namreč bistvo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Projekti, kot smo mu priča danes, niso pomembni le zaradi izvirnih tehničnih rešitev, temveč predvsem zaradi svojega humanističnega sporočila: prostor, v katerem živimo, mora biti dostopen vsem,« je dejala dr. Drenik Bavdek. Varuhinja meni, da projekt pomembno prispeva k odpravljanju ovir, ki posameznikom preprečujejo polno sodelovanje v skupnosti.

Dostopnost ne pomeni le ovir pri gibanju, ampak tudi dostopne informacije, komunikacijo in storitve ter možnost, da vsak posameznik enakovredno sodeluje v družbi. »Zato se moramo kot družba zavedati tudi ovir, ki jih prinašajo senzorne oviranosti zaradi okvar vida ali sluha ter nevroloških posebnosti, pa tudi tistih, ki jih prinašajo intelektualne oviranosti. Ne nazadnje kot vse bolj dolgoživa družba ne smemo pozabiti na omejitve, povezane s staranjem,« je pojasnila varuhinja. V Sloveniji sicer po ocenah živi skoraj pol milijona ljudi, ki se vsakodnevno srečujejo z ovirami pri dostopu do storitev, ključnih za kakovostno življenje.

Dr. Drenik Bavdek ocenjuje, da je na tem področju v Sloveniji še vedno velik razkorak med normativno ureditvijo in dejanskim stanjem. »Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov bi morali biti vsi objekti v javni rabi do 11. decembra lani univerzalno dostopni, a primeri iz prakse kažejo, da je žal drugače,« je dejala. Dodala je, da digitalizacija zdravstvenih storitev in komunikacije z institucijami ali raznimi, zavodi, centri, agencijami ne sme kratiti pravice do informacij, pravice do dostopa do zdravnika ali katere koli druge pravice.

»Družba, ki vključuje svoje najbolj ranljive prebivalce, mora postati družba prihodnosti. A vključevanje ne sme biti le slogan, postati mora pravno in dejansko zagotovljena realnost. Ko znamo načrtovati prostor in storitve z mislijo na sočloveka, smo resnično na dobri poti, da se lahko označimo za vključujočo družbo. Torej družbo, ki se prilagaja potrebam ljudi. V Sloveniji pot do tja še zdaleč ni zaključena,« je zaključila varuhinja.