Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je 7. aprila 2026 v Ljubljani v Hiši Evropske unije udeležila mednarodne zaključne konference projekta FORTUNA z naslovom Spodbujanje vključujočega in nediskriminatornega dostopa do zdravstvenih storitev. Sodelovala je na osrednjem panelu z naslovom Od ugotovitev k ukrepanju – vizija prihodnjih sistemskih sprememb, kjer so razpravljali o ključnih sistemskih ovirah in potrebnih ukrepih za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev za romsko skupnost in druge ranljive skupine. Dr. Drenik Bavdek je izpostavila, da tudi Rominje in Romi potrebujejo boljši dostop do zdravstvenih storitev.

Varuhinja je povedala, da institucija Varuha človekovih pravic RS že vrsto let zaznava ponavljajoče se kršitve pravice do zdravstvenega varstva, ki se najbolj izrazito kažejo pri dostopu do osebnega zdravnika, dolgotrajnih čakalnih dobah in neenaki dostopnosti storitev glede na kraj bivanja, socialni položaj ali digitalne kompetence posameznika. Posebej problematično je, da so ranljive skupine pogosto prisiljene v neustrezne, začasne rešitve, ki ne zagotavljajo kontinuitete obravnave in odnosa zaupanja.

Poudarila je, da so takšne razmere še izrazitejše pri Romih, kjer neenakosti niso le zdravstvene, temveč globoko strukturne. Opozorila je na zaskrbljujoče podatke NIJZ iz leta 2018. »Ti kažejo, da je povprečna pričakovana življenjska doba romskih moških približno 48 let, romskih žensk pa 63 let, kar je vsaj 20 let manj od nacionalnega povprečja. Prezgodnja umrljivost med Romi dosega 69 %, v primerjavi z 19 % v splošni populaciji. Umrljivost romskih otrok, starih od enega do pet let, je sedemkrat višja od nacionalnega povprečja,« je ilustrirala varuhinja in dodala, da so po teh podatkih Romi nesorazmerno bolj prizadeti zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni, bolezni obtočil in prebavil, Rominje pa so pogosteje hospitalizirane v povezavi z nosečnostjo in porodom.

Institucija Varuha po njenih besedah opaža resne sistemske pomanjkljivosti države, saj ni celovitega in merljivega programa za izboljšanje zdravja romske skupnosti, obstoječi nacionalni okvir pa ne omogoča učinkovitega spremljanja napredka niti ne temelji na ustreznih podatkih. Težava je tudi v šibkih nadzornih mehanizmih in odsotnosti dolgoročnega načrtovanja, zlasti na kadrovskem področju. Po njenem mnenju interventni ukrepi in začasne organizacijske rešitve ne morejo nadomestiti sistemskih pristopov, saj ne odpravljajo temeljnih vzrokov neenakosti.

Posebej kritična je bila do vpliva neurejenih bivanjskih razmer, saj v posameznih romskih naseljih še vedno ni zagotovljen dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike, kar neposredno ogroža zdravje in dostojanstvo ljudi ter pomeni resno kršitev človekovih pravic.

Opozorila je, da dolgotrajna neaktivnost pristojnih organov kljub jasnim opozorilom Varuha kaže na sistemsko odpoved države, ki ne uporabi vseh razpoložljivih pravnih in upravnih mehanizmov za zaščito osnovnih človekovih pravic vseh prebivalcev na mešanih območjih. Izpostavila je tudi problematične prakse pogojevanja dostopa do osnovnih življenjskih pogojev, kot je pitna voda, kar odpira resna vprašanja diskriminacije in neenake obravnave.

Dodatno je opozorila še, da formalna pravica do zdravstvenega varstva nikakor ne pomeni tudi dejanskega dostopa v praksi in dejala, da brez učinkovitih nadzornih mehanizmov in merljivih kazalnikov ni mogoče ocenjevati napredka ali odgovornosti nosilcev odločanja ter na potrebe po vključevanju zastopnikov pacientovih pravic v oblikovanje zdravstvene politike.

»Pravica do zdravja ne sme biti odvisna od poštne številke, digitalne pismenosti ali socialnega statusa. Če je, potem družba ni vključujoča, ampak izključuje,« je dejala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. V zaključku razprave je še dejala, da je za dejanske spremembe nujen prehod od parcialnih ukrepov k celovitim, časovno opredeljenim in merljivim sistemskim rešitvam, ki bodo temeljile na odgovornosti, transparentnosti in spoštovanju človekovih pravic za vse, brez izjem.

Konferenco je ob svetovnem dnevu zdravja in dnevu Romov organiziralo projektno partnerstvo (IPES - Inštitut za enakosti spolov, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Institut za javno zdravlje Kragujevac, Center za razvoj trajnostne družbe in Obrazovno-kulturna zajednica Romanipen) z namenom predstavitve rezultatov projekta ter razprave o prihodnjih sistemskih rešitvah za zagotavljanje enakega in vključujočega zdravstvenega varstva. Predstavniki javnih institucij, zdravstvenega sektorja, civilne družbe, raziskovalnih organizacij in mednarodnih partnerjev so razpravljali, kako se pri dostopu do zdravstvenih storitev prepletajo družbeni, ekonomski in spolni dejavniki neenakosti. Na panelu, ki ga je povezovala Kaja Primorac, so poleg dr. Drenik Bavdek sodelovali tudi direktorica CSD Dolenjska in Bela Krajina Irena Kralj, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov mag. Ana Pavlič in dr. Snežana Radivojević, direktorica Instituta za javno zdravje Kragujevac.