Varuh človekovih pravic (Varuh) je v vlogi nacionalne institucije za človekove pravice zavezan k zaščiti in promociji človekovih pravic na vseh področjih, tudi v okviru gospodarstva. V tej luči se že dlje časa zavzema za učinkovito zakonodajo na področju skrbnega in odgovornega poslovanja podjetij, ki bo zagotavljala zaščito človekovih pravic in okolja, ter hkrati tudi transparentno in odgovorno poslovanje podjetij.

V letu 2024 je pozdravil sprejem Direktive Evropske unije o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD)^[1] in pred tem Direktive Evropske unije glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD)^[2]. Obe direktivi sta bili ob svojem sprejetju na ravni Evropske unije (EU) prepoznani kot pomemben mejnik pri zagotavljanju preglednosti, odgovornosti in spodbujanju trajnostnih poslovnih praks ter pomenita izjemno pomemben korak k večjemu spoštovanju človekovih pravic in okolja s strani podjetij.

Po predstavitvi novega Omnibus zakonodajnega predloga Evropske komisije glede poenostavitev na področju trajnostnega poročanja podjetij in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti (t. i. paket Omnibus I)^[3] pa je Varuh zavzel kritično stališče, o čemer je marca letos seznanil pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), ga v vednost poslal še Vladi Republike Slovenije in o tem seznanil še slovenske poslance v Evropskem parlamentu. Takrat je ocenil, da predlagane spremembe močno šibijo nekatere ključne elemente že sprejetih direktiv CSDDD in CSRD ter pomenijo velik korak nazaj od že uveljavljenega mednarodnega konsenza glede odgovornosti podjetij na področju človekovih pravic in okolja. Predlogi Evropske komisije v zakonodajnem svežnju Omnibus I so veliki meri neustrezni in nesorazmerni, za področji človekovih pravic in okolja pa škodljivi.

Ob začetku zadnje in ključne faze pogajanj v okviru trialoga EU institucij v Bruslju Varuh skupaj s krovno Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), ki predstavlja več kot 50 nacionalnih institucij za človekove pravice po vsej Evropi, znova opozarja na glavne pomanjkljivosti zakonodajnih predlogov v okviru paketa Omnibus I. V nadaljevanju izpostavljamo glavna priporočila iz skupne izjave ENNHRI, ki je namenjena vsem odločevalcem v okviru trialoga EU institucij:

1. Usklajenost z mednarodnimi standardi in dobro prakso: Evropski sozakonodajalci naj se zavzamejo za sprejetje pristopa k skrbnemu pregledu, ki je usklajen z obstoječimi mednarodnimi instrumenti in dobrimi praksami gospodarskih subjektov.

2. Obseg uporabe: Obseg subjektov, ki jih zajemata direktivi CSDDD in CSRD, naj bo čim širši z namenom, da se spodbudi podjetja k izpolnjevanju njihove odgovornosti za spoštovanje človekovih pravic.

3. Na tveganju utemeljen pristop k skrbnemu pregledu: Pristop v CSDDD naj se čim bolj uskladi s Smernicami OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (UNGP) in Smernicami OECD za večnacionalne družbe. Gre za mednarodno uveljavljene standarde, ki izhajajo iz tega, da podjetja izvajajo resničen in na tveganju utemeljen pristop. To je najbolj ustrezen način, da podjetja učinkovito prepoznajo in obravnavajo vplive na ljudi in okolje ter se izognejo nepotrebnim administrativnim bremenom, ki izhajajo iz razdrobljenosti in podvajanja postopkov.

4. Omejitve v imenu zmanjšanja birokratskih bremen: CSDDD naj izhaja iz skrbnega pregleda, ki temelji na prepoznavanju in obravnavanju tveganj. To pa nujno vključuje dostop do ustreznih podatkov, vključno z možnostjo zahteve po pridobitvi informacij od poslovnih partnerjev. Ne gre za dodatna birokratska bremena, temveč učinkovitost takih postopkov. Potreben je pragmatičen pristop, ki omogoča sodelovanje s poslovnimi partnerji, saj lahko le tako podjetja izvajajo na tveganju utemeljen skrbni pregled v skladu z UNGP in Smernicami OECD.

5. Vključevanje deležnikov: Vključevanje deležnikov naj ostane osrednji element postopka skrbnega pregleda v CSDDD, ohrani naj se tudi široka opredelitev deležnikov, ki vključuje tudi nacionalne institucije za človekove pravice.

6. Civilna odgovornost in dostop do pravnega varstva: Ohranijo naj se izvirne določbe o civilni odgovornosti v CSDDD s ciljem, da se zagotovita enotnost in skladnost po vsej EU. Prav tako naj se ponovno vzpostavi obvezna nadrejena uporaba določb (po direktivi CSDDD morajo države članice pravila o civilni odgovornosti iz direktive določiti kot nadrejeno obvezno uporabo) ter zagotovi, da elementi dostopa do pravnega varstva omogočajo učinkovit dostop do pravnega sredstva za imetnike pravic.

7. Načrti za podnebni prehod: V CSDDD naj se ohrani obveznost sprejetja in izvajanja načrtov za podnebni prehod.

8. Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) in sektorski standardi: Standardi ESRS naj se izvajajo na način, ki bo omogočil poenostavitev, vendar brez ogrozitve celovitosti standardov, vključno v zvezi s socialno trajnostnostjo in človekovimi pravicami. V CSRD naj se ohrani zahteva po sprejetju sektorskih standardov oziroma smernic.

Varuh opozarja, da sta varstvo okolja in človekovih pravic predpogoj za varno in stabilno gospodarsko okolje ter trajnostni razvoj, ki je v korist vseh - podjetij, zaposlenih, skupnosti in prihodnjih generacij.

____________________________________________________________

[1] Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859.

[2] Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

[3] Omnibus I, 26. 2. 2025. Dostopno na: https://commission.europa.eu/publications/omnibus-i_en.