Varuh ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozarja na nujnost ukrepanja
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) znova opozarja, da nasilje nad ženskami ostaja resen družbeni problem. Nasilje nad ženskami je huda kršitev človekovih pravic ter oblika diskriminacije, ki ženskam in dekletom omejuje svobodo, ogroža njihovo varnost ter povzroča dolgoročne psihične in fizične posledice. Varuh zato poziva k nadaljnji okrepitvi sistemskih prizadevanj za preprečevanje nasilja ter za učinkovito, dostojanstveno in žrtvam prijazno obravnavo vseh oblik nasilja.
Varuh pozdravlja ukrepe države v zadnjih letih, kot so sprememba kazenskih določb o posilstvu in spolnem nasilju, ki zdaj temeljijo na odsotnosti svobodno danega soglasja; odprava zahteve, da se kazenski pregon v primerih nasilja s strani partnerja ali zakonca začne le na predlog žrtve; ter sprejem Resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029.
Še naprej pa izpostavlja nujnost sistematičnega usposabljanja strokovnih delavcev v pravosodju, policiji, šolstvu in socialnem varstvu. Opozarja tudi, da Slovenija še vedno nima posebnega kriznega centra za žrtve posilstva in spolnega nasilja, ki bi zagotavljal medicinsko, forenzično in psihološko obravnavo.
Varuh znova poudarja nujnost izvedbe nacionalnih reprezentativnih raziskav o vseh oblikah nasilja, vključno z nasiljem nad otroki, starejšimi osebami, osebami z oviranostmi, Rominjami, osebami z migrantskim ozadjem ter drugimi ranljivimi skupinami. Brez celovitih podatkov namreč ni mogoče oblikovati učinkovitih politik preprečevanja in pomoči.
Varuh je v preteklosti večkrat pozval tudi k odpravi vseh pridržkov Republike Slovenije k Istanbulski konvenciji in pozdravlja korake v tej smeri. Odprava pridržkov bi dodatno potrdila zavezanost Slovenije k polnemu izvajanju konvencije in krepitvi zaščite žrtev nasilja.
Letošnji mednarodni dan OZN je posebej posvečen digitalnemu nasilju nad ženskami in dekleti, ki predstavlja hitro rastočo in vedno bolj sofisticirano obliko nasilja. Digitalna orodja so vse pogosteje zlorabljena za zalezovanje, nadlegovanje, ustrahovanje in napade na integriteto žensk. Po podatkih ZN med najpogostejše oblike digitalnega nasilja sodijo nedovoljeno deljenje intimnih slik, spletno nadlegovanje in grožnje, spolno nadlegovanje, ponarejeni posnetki (t. i. deepfake), objavljanje zasebnih podatkov, spletno zalezovanje, lažno predstavljanje ter delovanje spletnih skupnosti, ki spodbujajo sovraštvo do žensk.
Digitalno nasilje pogosto ne ostane omejeno na splet. Povečuje tveganje za resnično fizično, psihično ali spolno nasilje in lahko vodi celo v femicid. Še posebej so izpostavljene ženske z javno ali spletno vidnostjo – novinarke, političarke, aktivistke, zagovornice človekovih pravic in mlade ženske.
Varuh zato poudarja, da so vse oblike digitalnega nasilja nesprejemljive in da morajo biti deležne ustreznih pravnih in institucionalnih odzivov.
Ob tem poudarja, da ima vsak od nas pomembno vlogo pri prepoznavanju nasilja, podpori žrtvam in ustvarjanju okolja, v katerem se nasilje ne tolerira. Vsakdo lahko prispeva k spremembam: tako, da se odzove, ko opazi nasilje ali neprimerno vedenje, da opozori na škodljive prakse in se zavzame za enakost, spoštovanje ter ničelno toleranco do nasilja.
Varuh zato ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami posebej poziva vse, ki nasilje opazijo v svojem okolju (doma, v lokalni skupnosti, na delovnem mestu ali na spletu), naj ga prijavijo policiji, centrom za socialno delo ali drugim pristojnim institucijam.
Pomembno je tudi, da v svojih okoljih odpravljamo škodljive stereotipe in vzorce, ki normalizirajo nasilje ali ga prikrivajo. Z ozaveščanjem, odprtim pogovorom in razumevanjem pomena svobodnega, jasno izraženega soglasja prispevamo k ustvarjanju varnejše družbe. Primeri, ki jih dajemo mlajšim generacijam, pomembno oblikujejo njihov pogled na enakost, spoštovanje in človekove pravice. Zato je nujno, da se z otroki in mladimi na način primeren njihovi starosti pogovarjamo o soglasju, telesni avtonomiji in odgovornosti. Pomembno je, da razumejo, da je “da” lahko samo jasno in svobodno izražen, da je njihovo telo njihovo in da vsak od nas odgovarja za svoja dejanja.