Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc je danes, 29. septembra 2025, sodelovala na stranskem dogodku, ki ga je ob 60. zasedanju Sveta za človekove pravice organiziralo Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi. Na dogodku z naslovom Aktivno staranje: zagotavljanje polnega uživanja gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic starejših oseb so posebno pozornost namenili problematiki starajoče se družbe in prizadevanjem za spoštovanje človekovih pravic starejših.

Namestnica varuha dr. Možina Zupanc je med drugim poudarila, da staranje ni končna točka življenja, temveč njegov sestavni del. Izpostavila je pomen odgovornosti držav in družb, da zagotovijo dostojanstvo, varnost in enake možnosti za starejše. Predstavila je aktivnosti institucije Varuha človekovih pravic RS na področju skrbi za starejše, ki ne vključujejo le obravnave pobud oz. vprašanj ljudi, ki se obrnejo na institucijo, ko menijo, da so jim kršene pravice, temveč tudi pogoste obiske na terenu, med drugim tudi redne obiske v domovih za starejše. Spomnila je na izdajo brošure Tudi starejši imamo svoje pravice, ki jo je institucija Varuha izdala v lanskem letu in s pomočjo katere s pomočjo katere želi starejše informirati o njihovih pravicah in o možnostih, ki jih imajo, ko so jim kršene, na sodelovanje v okviru mobilne aplikacije Magda in druge projekte, s katerimi želi Varuh približati pravice ljudem tam, kjer živijo in delujejo. Veliko vrednost Varuh vidi tudi v ideji zaupnikov – oseb, ki bi starejšim v lokalnem okolju pomagale uveljavljati njihove pravice in poročale o težavah.

Dr. Možina Zupanc je izpostavila številne izzive, s katerimi se pri vsakdanjem življenju srečujejo starejši, kot so pomanjkanje prilagojenih stanovanj, nedorečena dolgotrajna oskrba, neenak dostop do zdravstvenih storitev in starostna diskriminacija na trgu dela. Kot je dejala, je institucija Varuha večkrat priporočila naj država oblikuje celovite politike, ki bodo prepoznale vrednost izkušenj starejših delavcev in zagotavljale njihovo enakopravno vključevanje na trg dela. Eden največjih problemov za uresničitev številnih priporočil Varuha je po njenem mnenju pomanjkanje politične volje za sprejetje potrebnih sprememb. »Čeprav se sprejemajo zakoni, ti pogosto niso dovolj celoviti, da bi starejšim zagotovili enake možnosti kot drugim. Potrebno je okrepiti različne oblike pomoči – od pomoči na domu, patronažne službe, oskrbovanih stanovanj, dnevnih centrov, paliativne oskrbe do drugih,« je dejala.

Ob tem je izrazila podporo nedavni resoluciji Sveta za človekove pravice, ki predvideva ustanovitev odprte medvladne delovne skupine za pripravo pravno zavezujočega instrumenta za zaščito pravic starejših. Konvencija bi bila po njenem mnenju nujna, saj bi odpravila pravne vrzeli in okrepila mednarodno uresničevanje pravic starejših.

»To, kako ravnamo s starejšimi, ni zgolj vprašanje socialne politike, temveč ogledalo naše civilizacije,« je poudarila dr. Možina Zupanc in dodala, da je naloga vseh nas graditi družbo solidarnosti, spoštovanja in enakih možnosti za vse generacije.