Na nacionalnem posvetu Kritične točke vladavine prava, ki je danes, 23. 10. 2025, potekal v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani v organizaciji Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), je s prispevkom sodelovala tudi dr. Simona Drenik Bavdek, pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Dogodek je bil namenjen evalvaciji procesa poročanja o stanju vladavine prava v Evropski uniji ter razpravi o izboljšavah mehanizmov za učinkovitejše varovanje pravne države in človekovih pravic.

Dr. Drenik Bavdek je osvetlila sistemski vidik človekovih pravic kot temelja vladavine prava, pri čemer je poudarila, da pravna država ne more obstajati brez doslednega spoštovanja človekovih pravic, demokracije in delitve oblasti. Ob tem je predstavila ugotovitve Evropske komisije in Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), ki kažejo, da se v številnih državah Evropske unije (EU) nadaljuje negativen trend na področju spoštovanja vladavine prava. Ta se odraža v zmanjševanju proračunskih sredstev za neodvisne institucije, pritiskih na civilno družbo in medije, v dolgotrajnih sodnih postopkih ter neučinkovitem izvrševanju sodb nacionalnih in mednarodnih sodišč. Posebej je izpostavila ugotovitev ENNHRI, da se pogoji za delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI) v EU že več let slabšajo, kar ogroža njihovo sposobnost spremljanja in naslavljanja sistemskih kršitev človekovih pravic.

Dr. Drenik Bavdek je predstavila tudi nacionalniprispevek Varuha človekovih pravic (Varuh) k regionalnemu poročilu ENNHRI o stanju pravne države v Evropi za leto 2025. V njem je Varuh izpostavil več ključnih izzivov na področju spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji. Med drugim je opozoril na neučinkovito izvajanje njegovih priporočil s strani državnih organov, predvsem na področjih deinstitucionalizacije, zdravstvene oskrbe in pravic invalidov. Izpostavil je tudi neizvrševanje odločb Ustavnega sodišča RS, kar pomeni resno kršitev načel pravne države in delitve oblasti.

Pomemben poudarek je Varuh namenil pomanjkanju sistematičnega zbiranja razčlenjenih podatkov po zaščitenih osebnih okoliščinah, kar onemogoča učinkovito spremljanje (ne)enakosti v družbi. Prav tako Varuh že več let zapored poziva tudi k vključevanju vsebin o človekovih pravicah v programe izobraževanja javnih uslužbencev in v učne načrte osnovnih in srednjih šol, da bi se krepila kultura človekovih pravic in razumevanje njihove povezanosti z vladavino prava.

Dr. Drenik Bavdek je še izpostavila, da je posebej zaskrbljujoče, da institucija Varuha že več mesecev deluje brez predstojnika s polnim mandatom, kar zmanjšuje njeno neodvisnost in vpliva na njeno učinkovitost. Ob tem je poudarila potrebo po spremembi Zakona o varuhu človekovih pravic, ki bi moral zagotoviti pregleden postopek imenovanja vodstva, skladno s Pariškimi načeli Združenih narodov, ter okrepiti institucionalno in finančno avtonomijo Varuha.

V svojem prispevku je predstavila tudi nekatera ključna priporočila Varuha, naslovljena na vlado in druge državne organe. Dejala je, da Varuh poziva k preglednemu in objektivnemu financiranju civilne družbe ter k oblikovanju pravnega okvira za preprečevanje SLAPP tožb. Med drugim poudarja potrebo po krepitvi neodvisnosti sodstva, z zagotavljanjem ustreznih kadrovskih in finančnih virov ter premišljenim širjenjem pristojnosti sodišč. Priporoča izboljšanje zakonodaje za preprečevanje sovražnega govora in večjo transparentnost zakonodajnega postopka, z vključevanjem javnosti že v začetnih fazah. Opozarja na nujnost pravočasnega izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in vzpostavitve mehanizma za spremljanje odločb Ustavnega sodišča. Prav tako predlaga vzpostavitev neodvisnega telesa za spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, ratifikacijo Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter preučitev umika pridržkov k Istanbulski konvenciji.

Dr. Drenik Bavdek je ob koncu poudarila, da mora Slovenija, tako kot vse države članice EU, vzpostaviti stabilen okvir, v katerem bodo človekove pravice in vladavina prava medsebojno krepili. “Pravna država ni le pravni pojem, temveč pogoj za obstoj zaupanja v institucije, demokracijo in pravičnost,” je sklenila.

Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije, Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Amnesty International Slovenija, Legebitre in Pravne mreže za varstvo demokracije.