Namestnik varuha človekovih pravic Miha Horvat je danes, 5. novembra 2025, v Državnem zboru Republike Slovenije na matičnem delovnem telesu – Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavili poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma za leto 2024.

Varuh človekovih pravic je lani obravnaval več kot šest tisoč zadev in ugotovil 174 kršitev človekovih pravic, tudi v letu 2024 največ s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, občin in sodišč.

»V aktualnem poročilu podajamo 95 novih priporočil in opozarjamo na številna še vedno neuresničena pretekla priporočila, ki so še vedno aktualna. Vlado pozivamo, da vzpostavi boljšo koordinacijo med posameznimi vladnimi resorji in uskladi enotno stališče ter delovni načrt za uresničevanje naših priporočil, ki se nanašajo na več resorjev,« je poudaril namestnik varuha.

Dodal je, da je med pomembnejšimi poudarki poročila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v celoti pritrdilo Varuhu pri vprašanju kršitve pravice do naravnega sodnika, kar so nacionalna sodišča sicer žal prezrla. Razsodilo je, da je država tožnici kršila pravico do poštenega sojenja ter pravico do zasebnega in družinskega življenja in tako Sloveniji naložilo plačilo odškodnine.

Institucija Varuha v poročilu izpostavlja tudi številne pobude glede otrok, med drugim pomanjkanje pediatrov, težave pri prevozih in dolgotrajne razvezne postopke. Kot je poudaril namestnik varuha Horvat je v aktualnem poročilu ponovno podano priporočilo vladi, naj glede na pomanjkanje sodnih izvedencev v družinskih zadevah stori vse potrebno, da se nevzdržno stanje v najkrajšem možnem času odpravi, saj to lahko vodi v kršitve pravic in koristi otrok.

Prisotne je opozoril tudi na kronično pomanjkanje kadrovskih in prostorskih kapacitet po zaključeni hospitalizaciji. Kot je dejal, se posledice kažejo ne le v dolgih čakalnih vrstah za sprejem v domove za starejše, ampak tudi v nedopustno dolgih čakalnih dobah na urgentnih centrih. Potrebe po izgradnji novih negovalnih bolnišnic so vse večje in nujno je, da se rešitve najdejo v doglednem času. Varuh zato pristojno Ministrstvo za zdravje poziva, da izdela kadrovski in infrastrukturni načrta glede tega, kako naglasiti problematiko oseb, ki potrebujejo zahtevnejšo medicinsko nego in oskrbo po zaključeni hospitalizaciji.

Poslankam in poslancem je namestnik varuha predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki je lani obiskal 72 krajev odvzema prostosti in podal 294 priporočil »V letu 2024 smo opravili več tematskih obiskov psihiatričnih bolnišnic. Ugotovili smo, da osebe pogosto čakajo na sprejem v varovani oddelek več mesecev, tudi več let, čeprav ne potrebujejo več bolnišničnega zdravljenja, ampak obravnavo v socialnovarstvenem zavodu. Ker psihiatrične bolnišnice oseb, ki nujno potrebujejo zdravljenje in pomoč, praviloma ne zavračajo, prihaja na oddelkih pod posebnim nadzorom tudi do prezasedenosti, kar ima za posledico slabše pogoje za zdravljenje oziroma obravnavo vseh pacientov na teh oddelkih in slabše delovne pogoje zaposlenih. Ponavljamo priporočilo Ministrstvu za solidarno prihodnost glede nujnosti sprejema in izvedbe učinkovitih ukrepov za rešitev problematike prezasedenosti varovanih oddelkov,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal namestnik varuha človekovih pravic Miha Horvat.