Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes, 3. marca 2026, na posvetu Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije z naslovom Umestitev slovenskega znakovnega jezika v sistem vzgoje in izobraževanja – Vse je v naših rokah poudarila, da je uporaba jezika temeljna človekova pravica, ki mora biti zagotovljena ne le na papirju, temveč tudi v vsakdanjem življenju.

Posvet je potekal v prostorih Univerze v Ljubljani ob Dnevu inkluzije v Republiki Sloveniji in Svetovnem dnevu sluha. Varuhinja je izpostavila, da inkluzija ne sme ostati zgolj beseda ali simbolna zaveza, temveč mora postati pravno in dejansko zagotovljena realnost. »Inkluzija pomeni, da se sistem prilagaja posamezniku in ne posameznik sistemu. Gre za personaliziran, ne posplošen odnos institucij do ljudi,« je poudarila.

V nagovoru je spomnila, da je jezik neločljivo povezan z osebno identiteto, dostojanstvom, kulturno pripadnostjo in svobodo izražanja. Mednarodni dokumenti, od Splošne deklaracije človekovih pravic do Konvencije o pravicah invalidov, jasno določajo, da je treba zagotoviti uporabo znakovnih jezikov, dostop do tolmačev ter vključujoče izobraževanje v jeziku in obliki komunikacije, ki sta za posameznika najprimernejša, je poudarila.

Dodala je, da je Slovenija leta 2021 naredila pomemben korak, ko je slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo Republike Slovenije. »To je bil zgodovinski trenutek. A ustavna določba ne sme postati mrtva črka na papirju – pa čeprav je ta papir ustava,« je opozorila varuhinja dr. Drenik Bavdek.

Kljub nekaterim pomembnim ukrepom v zadnjih letih, pa po petih letih še vedno ni zagotovljena jasna in sistemska ureditev financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. »Projektno financiranje ne more nadomestiti sistemskega financiranja in sistemske skrbi za uresničevanje človekovih pravic. Projekti so časovno omejeni, človekove pravice pa ne smejo biti odvisne od razpisov ali političnih prioritet vsakokratne vlade,« je bila jasna. Po njenem mnenju razvoj jezika zahteva stabilno, trajno in predvidljivo financiranje, jasno določene pristojnosti ter dolgoročno strategijo. Brez tega ni mogoče govoriti o polnem uresničevanju ustavno priznane pravice.

Varuhinja je zagotovila, da bo institucija Varuha človekovih pravic RS vztrajala pri zahtevi po jasni določitvi odgovornosti in sistemskem financiranju razvoja slovenskega znakovnega jezika. Ob tem je spomnila na misel Nelsona Mandele: »Vedno se zdi nemogoče, dokler ni storjeno.«