Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je danes, 30. 3. 2026, Odboru Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) posredoval svoje alternativno poročilo o izvajanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, saj bo dvanajsto do štirinajsto periodično poročilo Republike Slovenije obravnavano v okviru 117. zasedanja CERD, ki bo potekalo med 13. aprilom in 1. majem 2026 v Ženevi. Ob tem varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek posebej poudarja, da je od zadnjega ocenjevanja Slovenije pred tem odborom minilo približno deset let, kar dodatno izpostavlja pomen presoje napredka ter ugotavljanja trajnih sistemskih pomanjkljivosti v tem obdobju.

Varuh ugotavlja, da kljub določenemu normativnemu napredku ključni strukturni problemi ostajajo neodpravljeni. Republika Slovenija še vedno ni sprejela celovite protidiskriminacijske strategije, prav tako pa ni vzpostavila učinkovitega, pravno skladnega in sistematičnega zbiranja razčlenjenih podatkov o etnični pripadnosti, kar predstavlja oviro za učinkovito oblikovanje in vrednotenje politik enakosti.

Položaj romske skupnosti ostaja posebej zaskrbljujoč. Varuh opozarja na nadaljnjo prostorsko segregacijo, neurejen pravni status številnih naselij ter pomanjkljiv dostop do osnovne infrastrukture, vključno s pitno vodo, elektriko in sanitarnimi pogoji. Kljub posameznim ukrepom ostajajo velike razlike pri dostopu do izobraževanja, zdravstva in zaposlovanja, pri čemer so romski otroci in ženske še posebej izpostavljeni večplastni diskriminaciji. Posebno skrb vzbujajo tudi pojavi zgodnjih in prisilnih porok ter nezadostno učinkoviti mehanizmi njihovega preprečevanja.

Na področju migracij Varuh opozarja na pomembne pomanjkljivosti,  skrb vzbujajo predvsem  dolgotrajni upravni postopki, pravna negotovost glede statusa prebivanja ter pomanjkljivi procesni standardi v postopkih po Dublinski uredbi. Varuh ob tem opozarja tudi na pojav večplastne in intersekcijske diskriminacije, na kar so posebej opozorile nevladne organizacije, zlasti v primerih, kjer se etnična pripadnost prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in migracijskim statusom. Varuh opozarja tudi na nezadostno prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi, zlasti v primerih prisilnega beračenja, odsotnostjo celovitega sistema zaščite mladoletnikov brez spremstva ter omejenim dostopom določenih skupin tujcev do zdravstvenega varstva in socialne zaščite.

Vprašanje oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ostaja delno nerešeno. Kljub sprejetim ukrepom določena skupina oseb še vedno nima urejenega statusa oziroma učinkovitega dostopa do osnovnih pravic, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom. Odsotnost celovitih podatkov in dodatnih zakonodajnih rešitev otežuje popolno odpravo posledic izbrisa.

Na področju sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva Varuh ugotavlja razkorak med normativno ureditvijo in njeno dejansko uporabo. Kljub zakonodajnim spremembam ostaja število kazenskih pregonov in obsodb nizko, praksa pa neenotna. Varuh opozarja tudi na pomanjkanje celovite strategije za preprečevanje sovražnega govora ter na omejeno učinkovitost obstoječih nadzornih mehanizmov, vključno v digitalnem okolju.

Varuh nadalje izpostavlja, da v Sloveniji še ni vzpostavljen neodvisen mehanizem za nadzor nad ravnanjem policije, kar predstavlja pomembno vrzel z vidika zagotavljanja odgovornosti in preprečevanja morebitnih zlorab, tudi v primerih, kjer bi lahko bil prisoten diskriminatorni motiv.

V obdobju 2025–2026 Varuh zaznava okrepitev varnostno naravnanih politik in javnega diskurza, ki v določenih primerih vodita v kolektivno stigmatizacijo romske skupnosti ter povečujeta tveganje posredne diskriminacije. Sprejeti ukrepi, vključno z ukrepi po Zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki omogočajo tudi posege v socialne prejemke, lahko nesorazmerno prizadenejo socialno najranljivejše skupine. Varuh poudarja, da mora država varnostne izzive obravnavati na način, ki spoštuje načela sorazmernosti, nediskriminacije in varstva človekovega dostojanstva.

Na mednarodnopravnem področju Varuh pozdravlja ratifikacijo Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva, hkrati pa opozarja, da Slovenija še ni ratificirala Konvencije o pravicah delavcev migrantov in njihovih družinskih članov ter Opcijskega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.

Varuh poudarja, da formalna enakost ne zadostuje. Država mora z aktivnimi, usklajenimi in dolgoročnimi ukrepi zagotoviti dejansko enakost ter učinkovito uresničevanje človekovih pravic za vse, brez diskriminacije.