Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes, 2. marca 2026, v prostorih institucije Varuha človekovih pravic RS na obisk sprejela člane Svetovalnega odbora o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin v okviru šestega kroga spremljanja izvajanja konvencije v Sloveniji. Namen srečanja je bil preveriti razvoj in dejansko stanje na področju uresničevanja pravic, zagotovljenih z Okvirno konvencijo.

Varuhinja dr. Drenik Bavdek je skupaj s sodelavkami in sodelavci članom odbora predstavila zakonodajne in sistemske spremembe na področju varstva pred diskriminacijo in zaščite narodnih manjšin od leta 2021 dalje. Med pomembnejšimi novostmi je izpostavila spremembo Kazenskega zakonika, ki od leta 2023 določa pristranski motiv kot obvezno obteževalno okoliščino pri odmeri kazni, ter spremembe zakonodaje na področju javnega reda in medijev, ki krepijo odziv države na sovražni govor in javno spodbujanje sovraštva. Opozorila pa je tudi, da Slovenija še vedno nima sprejete celovite strategije boja proti diskriminaciji, sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov po osebnih okoliščinah pa v praksi še ni zaživelo.

Poseben del pogovora je bil namenjen položaju romske skupnosti. Varuhinja je poudarila, da se ključna priporočila Varuha, zlasti glede dostopa do pitne vode, elektrike, sanitarij, urejanja naselij ter sprejemanja občinskih programov, ponavljajo že vrsto let, vendar napredek ostaja prepočasen. Izpostavila je tudi skrb zaradi sprejetja Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti novembra 2025, zlasti 8. člena, ki omogoča posege v denarno socialno pomoč. Varuh je zaradi tega vložil zahtevo za oceno ustavnosti in predlagal začasno zadržanje izvajanja določbe, saj gre za poseg v sredstva, namenjena preživetju posameznikov, pri čemer po oceni varuha ni bila opravljena ustrezna predhodna presoja vpliva na človekove pravice.

Varuhinja je opozorila tudi na sistemske pomanjkljivosti pri spremljanju izvajanja Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030 ter na odsotnost enotnega, institucionaliziranega mehanizma spremljanja in vrednotenja ukrepov. Po njenem mnenju brez rednega spremljanja, jasnih kazalnikov in razčlenjenih podatkov ni mogoče učinkovito presojati napredka niti odgovornosti nosilcev ukrepov.

Glede italijanske in madžarske narodne skupnosti je varuhinja izpostavila vprašanja enakopravne rabe jezika v notarskih postopkih ter ustreznega odražanja enakosti uradnih jezikov na dvojezičnih osebnih dokumentih. Na podlagi posredovanja Varuha so bile v preteklosti že odpravljene nekatere sistemske pomanjkljivosti, med drugim na področju priznavanja dosežkov pri kandidiranju za Zoisove štipendije.

Ob zaključku srečanja je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek poudarila, da učinkovito varstvo pravic narodnih manjšin zahteva dosledno izvajanje zakonodaje, sistematično spremljanje učinkov ukrepov ter politično voljo za odpravo dolgotrajnih strukturnih neenakosti.

Svetovalni odbor se bo med 2. in 6. marcem v Sloveniji srečal tudi s predstavniki vlade, neodvisnimi nacionalnimi organi, lokalnimi oblastmi ter predstavniki narodnih manjšin in civilne družbe. Na podlagi zbranih informacij bo pripravil poročilo z ugotovitvami in priporočili Sloveniji. Postopek predstavlja pomemben del mednarodnega nadzora, ki lahko vpliva na nadaljnji razvoj manjšinske politike v državi.