Predstavnici Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) iz Centra za človekove pravice dr. Simona Drenik Bavdek in Jerneja Turin sta se danes, 23. 10. 2025, srečali z delegacijo Skupine strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO). Srečanje je potekalo v okviru prve tematske evalvacije izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije), ki se osredotoča na krepitev zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in pravičnosti za žrtve.

Predstavnici Varuha sta delegaciji predstavili glavne ugotovitve in priporočila Varuha, ki izhajajo iz njegovega spremljanja stanja človekovih pravic v Sloveniji. Ob tem sta pozdravili pomemben napredek, dosežen od zadnje evalvacije GREVIO leta 2020 in uresničitev nekaterih priporočil Varuha v zvezi z uresničevanjem Istanbulske konvencije:

• Med ključnimi je sprememba kazenskih določb o posilstvu in spolnem nasilju, ki zdaj temeljijo na odsotnosti svobodno danega soglasja.
• Pomembna je odprava zahteve, da se v primerih, ko je storilec partner ali zakonec žrtve, kazenski postopek lahko začne le na njen predlog, kar pomeni, da se takšna kazniva dejanja po novem preganjajo po uradni dolžnosti.
• Dostop do državne odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj ni več vezan na državljanstvo.
• Sprejeta je bila tudi Resolucija o Nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029.

Ti koraki po mnenju Varuha predstavljajo pomemben prispevek k uresničevanju standardov Istanbulske konvencije in krepitvi zaščite žrtev v praksi.

Kljub napredku sta predstavnici Varuha opozorili, da nasilje na podlagi spola v Sloveniji ostaja resen družbeni problem. Številni primeri ostajajo neprijavljeni. Posebej sta izpostavili potrebo po nacionalnih reprezentativnih raziskavah, pri čemer je potrebno pozornost dati tudi nasilju nad otroki, starejšimi, osebami z oviranostmi, osebami z migrantskim ozadjem, Rominjam ter drugim ranljivim skupinam. Varuh opozarja, da brez zanesljivih in celovitih podatkov o obsegu in značilnostih nasilja ni mogoče oblikovati učinkovitih preventivnih in podpornih politik.

Predstavnici sta poudarili tudi pomen preprečevanja nasilja z zgodnjim ozaveščanjem in izobraževanjem. Opozorili sta na vse pogostejše spletno nasilje med mladimi, njegovo zaskrbljujočo normalizacijo in pomanjkanje odziva odraslih. Med drugim sta omenili predlog Varuha in enajstih organizacij s področja otrokovih pravic za uvedbo obveznega šolskega predmeta, ki bi mladim pomagal razvijati življenjske kompetence, krepiti duševno zdravje ter prepoznavati in preprečevati različne oblike nasilja. Izpostavili sta tudi nujnost sistematičnega usposabljanja strokovnjakov v pravosodju, policiji, šolstvu in socialnih službah, da bi bili bolj občutljivi za potrebe žrtev in da bi bila obravnava primerov bolj učinkovita. Opozorili sta na pomanjkanje strokovnjakov s področja klinične psihologije otrok in mladostnikov ter otroške psihiatrije, kar vodi do predolgih čakalnih dob in onemogoča pravočasno pomoč žrtvam nasilja.

Kot primer dobre prakse sta navedli delovanje Hiše za otroke (Barnahus), opozorili pa sta na odsotnost posebnega kriznega centra za žrtve posilstva in spolnega nasilja, ki bi zagotavljal medicinsko, forenzično in psihološko obravnavo žrtev, na kar sta GREVIO in Varuh opozarjala tudi ob prvem pregledu izvajanja konvencije v Sloveniji.

Varuh posebej poudarja tudi pomen odprave pridržkov Republike Slovenije k Istanbulski konvenciji, saj po mnenju Varuha za omejevanje uporabe konvencije ne obstajajo pravno utemeljeni razlogi. S tem bi Slovenija še dodatno okrepila svojo zavezanost polnemu izvajanju konvencije in standardov Sveta Evrope.

Varuh ostaja zavezan sodelovanju z GREVIO in drugimi mednarodnimi mehanizmi pri skupnem prizadevanju za družbo brez nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki temelji na zaupanju, enakosti in učinkoviti zaščiti žrtev.

Predstavnici Varuha sta predstavnike GREVI obvestili še o tem, da Varuh že osem mesecev nima vodje institucije, kar lahko povzroča manjše zaupanje v institucijo, ter da si Varuhu prizadeva za razširitev svojega mandata varstva človekovih pravic tudi do javnih služb.

Ob tem je Varuh za GREVIO pripravil tudi pisni prispevek, v katerem je predstavil svoja opažanja, priporočila in predloge za nadaljnje izboljšanje izvajanja Istanbulske konvencije v Sloveniji.