Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih in namestnica dr. Dijana Možina Zupanc sta se danes, 22. oktobra 2025, udeležila skupne seje pristojne Komisije za državno ureditev in zainteresirane Komisije za socialno varstvo, zdravstvo, delo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije. Prisotnim sta predstavila 30. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2024 ter poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM).

Varuh je v letu 2024 obravnaval več kot 6000 zadev in ugotovil 174 kršitev človekovih pravic ter drugih nepravilnosti, ki so se največkrat nanašale na načelo dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, kršitve enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom ter posege v pravico do socialne in zdravstvene varnosti ter pravice invalidov in otrok. Največ kršitev je Varuh tudi v aktualnem poročilu ugotovil na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

»Še vedno opozarjamo na aktualna pretekla priporočila, ki ostajajo neuresničena, in na nujnost boljše medresorske usklajenosti. Že drugo leto zapored ponavljamo priporočilo, s katerim smo vladi predlagali, naj vzpostavi posebno koordinacijo z enotnimi stališči ter delovnim načrtom za njihovo uresničevanje,« je poudaril namestnik Šelih.

Na področju pravosodja je namestnik izpostavil sodni postopek, v katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) konec decembra 2024 pritrdilo Varuhu, da je sodišče kršilo pravico do naravnega sodnika. ESČP je v celoti pritrdilo stališčem Varuha, ki so jih nacionalna sodišča sicer žal prezrla, in soglasno razsodilo, da je država tožnici kršila pravico do poštenega sojenja ter pravico do zasebnega in družinskega življenja ter Sloveniji naložilo plačilo odškodnine.

Institucija Varuha na področju omejitve osebne svobode že leta opozarja na naraščajočo prezasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora. »Prezasedenost, poleg vse večjega pomanjkanja pravosodnih policistov, pomembno vpliva tudi na dolžino kazenskih postopkov in posledično na trajanje ter zasedenost pripora, hkrati pa na varnost in bivalne razmere obsojencev. Po naši oceni manjka vsaj sto pravosodnih policistov, da bi lahko kakovostno izvedli vsa zakonsko določena dela in naloge,« je poudaril Šelih.

Državnim svetnicam in svetnikom je namestnik Šelih predstavil tudi poročilo DPM, ki je lani obiskal 72 krajev odvzema prostosti in podal 294 priporočil. »Zadovoljni smo, da so se v številnih obiskanih ustanovah tudi lani prav zaradi naših priporočil bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost, izboljšali,« je izpostavil namestnik.

Namestnica dr. Možina Zupanc je posebej izpostavila akutno pomanjkanje kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu, ki ogroža uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva in socialne varnosti. »Država potrebuje jasno vizijo, kakšno socialno državo želi ohraniti. Težki pogoji dela, normativi in nizka plačila silijo zaposlene, da delujejo na etični pogon, ki pa se iztroši,« je poudarila namestnica varuha. Po njenih besedah so zaradi pomanjkanja kadra posledice vidne tako v domovih za starejše, kjer ostajajo številne postelje prazne, kot tudi v urgentnih centrih, kjer se čakalne dobe podaljšujejo. Pomanjkanje negovalnih kapacitet in dolge čakalne vrste pri sprejemih v socialnovarstvene zavode dodatno obremenjujejo svojce, ki pogosto prevzemajo oskrbo družinskih članov. Varuh zato apelira na odločevalce, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zmanjšanje kadrovskega manka ter zagotovijo dostojne pogoje za delo v zdravstvu in socialnem varstvu, je dejala dr. Možina Zupanc.

Opozorila je tudi na kršitve pravic starejših, potrebo po spremljanju izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi in procesa deinstitucionalizacije, zamude pri odločanju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na neustrezno obrazložene odločbe o osebni asistenci.

Dodala je, da je institucija Varuha znova razočarana in zaskrbljena nad pojasnili Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj ni napredka glede definicije invalidnosti. Varuh ponavlja stališče, da je medicinski model invalidnosti, ki je uveljavljen v nacionalnih predpisih, nujno nadomestiti s socialnim modelom, ki izhaja iz Konvencije o pravicah invalidov (Konvencija). »Definicijo je nujno spremeniti in poenotiti, da ne bo več prihajalo do položajev, ko se posameznikom z enakimi omejitvami zagotavlja različen obseg socialnega varstva. Dejstvo je, da zakonodaja, ki ureja področje invalidov, ni v skladu s Konvencijo,« je še izpostavila namestnica dr. Možina Zupanc.

Varuh opozarja tudi na predolge in neučinkovite nadzore v zdravstvu ter slabo informiranje pacientov o njihovih pravicah, kar povečuje njihovo stisko in dodatno krha zaupanje v sistem. Pogosto ni jasno kdo izvaja kontrolo in zagotavlja, da bodo morebitni korekcijski ukrepi sprejeti. Nadzor mora vsako posamezno zgodbo zaključiti v doglednem času. Dr. Možina Zupanc je zaključila z opozorilom, da je Slovenija sicer še vedno socialna država, a se sooča z resnimi strukturnimi izzivi in demografskimi spremembami – zato Varuh apelira na dialog in sodelovanje s stroko.