Članice in člani Sveta varuha za človekove pravice so se v torek, 17. 5. 2022, sestali na 8. seji. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o pravici do zdravstvenega varstva, dotaknili pa so še nekaterih drugih tem, med njimi skrbi za begunce iz Ukrajine.

»Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših vrednot in ena temeljnih prvin našega življenja, zadovoljuje namreč potrebi po preživetju in dostojnem življenju. Od učinkovitega varstva zdravja vsakega posameznika je odvisno uresničevanje mnogih drugih pravic in temeljnih svoboščin,« je uvodoma poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je sejo tudi vodil. Navzoče je seznanil, da je priprava letnega poročila institucije Varuha človekovih pravic za leto 2021 v zaključni fazi, da pa se na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanje lani število zadev zvišalo iz 393 na 568, kar kaže, da se ljudje še kako zavedajo te pravice, pandemija pa je skrb za zdravje postavila v še drugačno perspektivo. Spregovoril je tudi o uresničenih priporočilih Varuha, posebej pa poudaril še nekatera neuresničena, ki jih ponavlja v nastajajočem letnem poročilu.

Članice in člani Sveta so se strinjali, da je vprašanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov še posebej pereče, kar nenazadnje poudarja tudi nedavno opravljena raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Pred vlado so na tem področju številne odprte zadeve, manjka strokovnjakov, pa tudi v Zakonu o duševnem zdravju še vedno nista uveljavljeni odločbi ustavnega sodišča,« je poudaril varuh. Precej izzivov je tudi še na področju dostopnosti objektov in storitev, saj nedostopnost objekto invalidom ovira uresničevanje tudi drugih pravic. Težko pričakovana pa je tudi implementacija Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se zgodila šele leta 2024. Varuh je opozoril, da so skladno z zakonom vzniknili tudi že nekateri projekti skrbi za starejše, ki pa v tem trenutku ne morejo postati sistemski, saj bo sistemsko financiranje zagotovljeno šele leta 2025.

Članice in člani Sveta so soglašali, da je pravica do osnovne zdravstvene oskrbe temeljna človekova pravica, kot sta hrana in voda, zato mora biti zagotovljena brez odlašanja. Ocenili so, da so ključne prioritete na področju zdravstvenega varstva vzpostavitev učinkovite mreže javne zdravstvene službe za izvajanje zdravstvene dejavnosti z jasnimi odgovornostmi in obveznostmi vseh izvajalcev (javnih zdravstvenih zavodov ter pravnih in fizičnih oseb s koncesijami). Povečati je treba število družinskih zdravnikov in sprejeti ukrepe za učinkovito obvladovanje čakalnih vrst na vseh ravneh. Pozornost pa je nujno posvetiti tudi duševnemu zdravju celotne populacije, še posebej otrok in mladostnikov, saj so posledice ne ukrepanja ali nepravočasnega ukrepanja težke in daljnosežne.

Članice in člani Sveta so med drugim govorili tudi o priporočilu Sveta varuha, ki jo je Varuh naslovil na vlado, da se v zakonodajne postopke, kot obvezni del umesti ocena vpliva osnutkov zakonov na človekove pravice. Vlada priporočila Varuha ni upoštevala, vendar bo po besedah Petra Svetine institucija v Letnem poročilu oblikovala kot priporočilo. Članice in člani Sveta so namero podprli in ocenili, da je tudi Ustavno sodišče s svojimi odločitvami o neskladnosti ukrepov vlade s človekovimi pravicami posredno potrdilo, da bi bila umestitev ocene vpliva na človekove pravice pred sprejetjem zakonov nujna.

Članice in člani Sveta so izrazili ogorčenje, ker se Vlada Republike Slovenije ni pravočasno opredelila do ponovnega imenovanja dr. Vasilke Sancin, sicer tudi članice Sveta varuha za človekove pravice, v Odbor ZN za človekove pravice. Strinjali so se, da lahko država, ki ima svoje visoko strokovne predstavnike v tako pomembnih telesih, zgolj pridobi na področju varovanja človekovih pravic.

Pogovarjali so se tudi o razmerah, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini. Ob tem so izrazili še skrb za begunce in poudarili nekatere primere povečanega tveganja za zlorabo. Ni nadzora nad tem, kdo beguncem iz Ukrajine nudi nastanitve, niti nad njihovim zaposlovanjem, mnogi se soočajo s težavami in dolgotrajnimi postopki pri pridobivanju ustreznih dokumentov.

Ocenili so, da poročanje vlade o zavezah iz mednarodnih pogodb ni zadostno, s poročanjem na več področjih zamuja. Ugotovili so, da se je Medresorska komisija za spremljanje uresničevanja človekovih pravic nazadnje sestala decembra 2019. Med drugim se že več let zamuja s poročili o spremljanju uresničevanja pravic po Konvencije o uresničevanju invalidov. Varuh je ocenil, da to kaže na sistemsko nedorečen pristop. Člani Sveta pa so poudarili, da je nujno vzpostaviti trajnostni mehanizem za spremljanje uresničevanja človekovih pravic, ki ni odvisen o vsakokratne menjave oblasti niti od fluktuacije kadrov.

Govorili so še o neodzivanju nekaterih državnih organov na zahteve Varuha, kar je v nasprotju z načelom dobrega upravljanja in pravne države. Varuh se bo o pomenu ažurnega in vsebinskega komuniciranja ter uresničevanja priporočil Varuha pogovori tudi s člani prihodnje vlade. »Med pandemijo se je izkazalo, da če bi pretekle vlade sledile varuhovim priporočilom in jih uresničile, bi mnoge sistemske težave bile že rešene in ne bi pustile tako globokih posledic, kot so jih,« je opozoril varuh Peter Svetina.