Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v sodelovanju z okoljsko organizacijo Focus in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani organiziral strokovni seminar Odgovornost in dolžna skrbnost pri poslovanju podjetij v Sloveniji: analiza stanja, pravni okvir, dobre prakse in podporno okolje, ki je danes, 6. februarja 2026, potekal na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Namenjen je bil razpravi o vse pomembnejšem področju odgovornega poslovanja podjetij ter dolžne skrbnosti (ang. due diligence) v dobavnih verigah, ki postaja osrednji mehanizem za prepoznavanje, preprečevanje in odpravljanje negativnih vplivov podjetij na človekove pravice in okolje. Dogodka so se udeležili predstavniki podjetij, nevladnih organizacij, stroke, akademske sfere ter druge zainteresirane javnosti.

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je v svojem nagovoru poudarila, da je dolžna skrbnost nujna za učinkovito varstvo človekovih pravic in okolja. »Brez ustreznih sistemov dolžne skrbnosti obstaja namreč tveganje, da se kršitve človekovih pravic in okoljska škoda skrijejo v zapletenih dobavnih verigah, kjer ostanejo nevidne in nenadzorovane. Pravila o dolžni skrbnosti dajejo jasno sporočilo, da človekove pravice in okolje niso zunanji strošek podjetij, temveč odgovornost, ki jo mora podjetje prepoznati, preprečiti in zanjo tudi odgovarjati. In ne nazadnje gre za načelno sporočilo, da gospodarski razvoj lahko in mora biti pravičen, transparenten in trajnosten,« je poudarila varuhinja.

Ob tem je izpostavila pričakovanja glede zakonodajnih sprememb, ki se trenutno oblikujejo na ravni Evropske unije v okviru paketa Omnibus, ki posega v ključni direktivi s tega področja – Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) ter Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). Varuh pričakuje, da bo Slovenija pri implementaciji direktive CSDDD izhajala iz mednarodnih standardov, zlasti Vodilnih načel Združenih narodov ter Smernic OECD, in da bo pri prenosu ohranila ambicioznost, jasne mehanizme nadzora ter učinkovit dostop do pravnega varstva.

»Še zlasti je pomembno zagotoviti pravno varstvo oškodovancev, saj le to omogoča uveljavitev pravic v praksi – človekove pravice in okoljski standardi niso učinkoviti, če prizadeti nimajo poti, da dosežejo popravo krivic. Ker so bila pravila glede civilne odgovornosti v zadnjem predlogu močno oslabljena, kar je velik korak nazaj s prvotno direktivo, bo pri tem toliko pomembnejša vloga nacionalnega prava, kar pomeni, da Slovenijo na tem področju čaka zahtevno delo. Med pomembnimi odprtimi vprašanji ostaja tudi, kako bo določen in organiziran nadzorni organ, ter ali bo imel dovolj pristojnosti, znanja in virov za učinkovit nadzor nad izvajanjem dolžne skrbnosti v praksi,« je dodala varuhinja.

Dr. Drenik Bavdek je opozorila še, da je zaskrbljujoče tudi občutno krčenje obsega direktive CSDDD, ki po novem zajema le peščico slovenskih podjetij, kar je velika zamujena priložnost za sistemski dvig standardov odgovornega poslovanja v Sloveniji. Kljub temu pa je treba upoštevati tudi posredne učinke, saj bodo velika podjetja zaradi zahtev dolžne skrbnosti in poročanja tudi od svojih dobaviteljev – vključno z manjšimi podjetji – še naprej zahtevala določene informacije in dokazila o ravnanju v dobavnih verigah. Zato bo učinek direktive pomemben tudi za širši krog podjetij v Sloveniji, je izpostavila.

Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus, je poudarila, da se premalokrat na nacionalni ravni skupaj z različnimi deležniki odpira razprava o odgovornosti podjetij za spoštovanje človekovih pravic in varstvo okolja. “Zato me veseli, da je do današnje izmenjave prišlo in upam, da bodo takšni dialogi v prihodnje pogostejši in bodo vodili v več aktivnosti. Le tako se bodo lahko obstoječi okviri začeli hitreje, bolj transparentno in bolj vključujoče uresničevati v praksi, in sicer prenova Nacionalnega akcijskega načrta, delovanje nacionalne kontaktne točke OECD ter prenos Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti v nacionalno zakonodajo,” je dodala Kavka Gobbo.

Ne glede na oslabljenost trenutnega evropskega kompromisa, ki je rezultat Omnibusa, pa je bil zaključek seminarja, da brez aktivne vloge držav, brez širokega vključevanja deležnikov in brez resnega razumevanja človekovih pravic kot temeljnega elementa trajnostnega gospodarstva ta okvir ne bo dosegel svojega namena. Prav zato bo način, kako bo Slovenija pristopila k prenosu in izvajanju, odločilen za to, ali bo dolžna skrbnost v praksi pomenila resnično spremembo ali zgolj še eno formalno obveznost. Poudariti pa je treba tudi to, da podjetja pri izvajanju dolžne skrbnosti ne smejo ostati sama: potrebujejo jasna pravila, usmeritve, podporne mehanizme in učinkovite institucije, ki omogočajo razumevanje obveznosti ter pomoč pri uvajanju dobrih praks.

Seminar je posebno pozornost namenil tudi podpornemu okolju in vlogi slovenske nacionalne kontaktne točke OECD, ki ima pomembno funkcijo pri spodbujanju odgovornega poslovanja, dialoga in obravnavi vprašanj v povezavi s Smernicami OECD za multinacionalna podjetja. Udeleženci so poudarili, da je pomembno, da nacionalna kontaktna točka OECD deluje kot kredibilen, strokoven in dostopen mehanizem, ki omogoča dialog med deležniki, podjetjem nudi podporo in usmeritve pri izvajanju odgovornega poslovanja ter učinkovito obravnava utemeljene skrbi glede ravnanj podjetij. Na seminarju so bile predstavljene tudi ugotovitve analiz poročanja podjetij v Sloveniji in EU, primeri dobrih praks iz tujine ter pogledi različnih deležnikov na pričakovanja in prihodnji razvoj področja.

Seminar se je zaključil z mislijo, da je odgovorno poslovanje temelj trajnostnega razvoja ter da odgovorno poslovanje in dolžna skrbnost nista zgolj vprašanje skladnosti s predpisi, temveč pogoj za to, da gospodarski razvoj ne poteka na račun človekovega dostojanstva, varnosti delavcev ali uničevanja okolja.