Ob letošnjem mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek opozarja, da nedavne raziskave kažejo, da nasilje nad ženskami ostaja ena najresnejših kršitev človekovih pravic v Evropi – tudi v Sloveniji. Statistični urad Evropske unije (Eurostat), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) so pripravili obsežno raziskavo o nasilju na podlagi spola v Evropski uniji, poročilo o njej pa je izšlo v torek, 3. marca 2026. Gre za najcelovitejši pregled razsežnosti in oblik nasilja nad ženskami v državah članicah EU. V raziskavi je sodelovalo več kot 114.000 žensk iz 27 držav EU. Tovrstne populacijske raziskave so ključne za razumevanje razširjenosti nasilja ter za oblikovanje učinkovitih politik za zaščito žrtev.

Podatki iz analize kažejo, da je vsaka tretja ženska v EU žrtev fizičnega nasilja (vključno z grožnjami) oziroma spolnega nasilja, skoraj vsaka peta doživi nasilje intimnega partnerja, vsaka tretja pa spolno nadlegovanje na delovnem mestu. V Sloveniji je fizično ali spolno nasilje s strani partnerja, družinskega člana, znanca ali neznanca v življenju doživelo 22,5 odstotkov žensk. Delež je sicer nižji od povprečja EU (30,7 odstotkov), vendar raziskava poudarja, da nasilje ostaja razširjen pojav tudi v Sloveniji. Spolno nasilje je vsaj enkrat v življenju od petnajstega leta naprej doživelo 9,6 odstotkov žensk, v otroštvu pa ga je doživelo 6,6 odstotkov žensk. Raziskava opozarja tudi na razširjenost spolnega nadlegovanja v delovnem okolju: 31,7 odstotkov žensk oziroma približno vsaka tretja ženska v Sloveniji poroča, da ga je doživela v času svojega delovnega življenja.

»Za številkami, ki jih prinaša ta izčrpna analiza, so življenja premnogih deklic in žensk, ki so doživele nasilje. Vsak odstotek odraža konkretno kršitev dostojanstva in občutka varnosti ter konkretno izkušnjo strahu, ponižanja ali izključenosti, kar nas kot družbo zavezuje k ukrepanju,« je v luči mednarodnega dneva žensk in izsledkov pričujočega poročila poudarila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

Evropska raziskava o nasilju na podlagi spola nadgrajuje študijo FRA iz leta 2014. Poglobljena analiza razkriva vztrajno strukturno neenakost spolov in sistemsko naravo nasilja nad ženskami. Sistemi v državah EU so pomanjkljivi – pogosto ne preprečujejo nasilja, ne ščitijo žrtev in ne zagotavljajo pravičnosti. Nova raziskava pa prinaša tudi nova področja, kot sta širša obravnava spolnega nadlegovanja in kibernetsko nadlegovanje.

Poročilo kaže tudi, da v zadnjem desetletju ni zaznati bistvenega upada nasilja in da to ostaja pomemben družbeni problem v Evropski uniji. Primerjava podatkov prve raziskave Agencije EU za temeljne pravice o nasilju nad ženskami iz leta 2014 in nove raziskave EU o nasilju na podlagi spola kaže, da se razširjenost nasilja nad ženskami tudi v Sloveniji v zadnjem desetletju bistveno ni spremenila. To pomeni, da kljub večji družbeni pozornosti in razvoju politik na tem področju nasilje nad ženskami ostaja trajen družbeni problem, ki zahteva dolgoročne sistemske ukrepe. »Dejanske razsežnosti nasilja nad ženskami so verjetno še večje, saj številne ženske nasilja ne prijavijo zaradi strahu, stigme, ekonomske odvisnosti ali nezaupanja v institucije. Vsakdo ima pravico živeti brez nasilja, vendar za številne ženske v EU ta pravica ostaja nedosegljiva,« poudarja varuhinja in spomni, da je Republika Slovenija z ratifikacijo Istanbulske konvencije prevzela jasno in pravno zavezujočo obveznost preprečevati nasilje, zaščititi žrtve ter zagotoviti učinkovito preiskovanje in pregon storilcev.

V Sloveniji so bili v zadnjih letih sprejeti tudi pomembni koraki za zaščito žensk pred nasiljem, med drugim spremembe Kazenskega zakonika glede kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja, sprejet je bil tudi nacionalni program za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami. »Institucija Varuha človekovih pravic že leta opozarja na več sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi nasilja nad ženskami, med njimi na dejstvo, da Slovenija še vedno nima specializiranega kriznega centra za žrtve posilstva ali spolnega nasilja, ki bi zagotavljal medicinsko in forenzično obravnavo ter psihološko pomoč, kot to predvideva Istanbulska konvencija. Zaskrbljujoče je tudi to, da je za program treninga socialnih veščin za osebe, ki povzročajo nasilje, pri nevladni organizaciji, ki edina v Sloveniji sistemsko skrbi za nenasilno komunikacijo, že dlje časa uvedena čakalna vrsta in sicer 6 mesecev, kar pomeni, da država ni učinkovita pri zagotavljanju dostopnosti preventivnih ukrepov, ki so nujni za dolgoročno učinkovito zmanjševanje nasilja,« je poudarila varuhinja dr. Drenik Bavdek.

Varuhinja dr. Drenik Bavdek opozarja tudi na potrebo po sistematičnem usposabljanju strokovnjakov v policiji, pravosodju in socialnih službah ter na pomanjkanje enotnih protokolov in učinkovite institucionalne koordinacije pri obravnavi primerov nasilja. Poleg tega opozarja, da nimamo ustreznih oziroma kakovostnih podatkov o nasilju v družini in nasilju v institucionalnih okoljih nad osebami z oviranostjo ali nad drugimi ranljivimi skupinami, kot so na primer romske ženske. Potrebne so tudi dodatne raziskave o zgodnjih in prisilnih porokah mladoletnih oseb.

»Večji poudarek je treba nameniti tudi preprečevanju nasilja. Potrebni so odločni in stalni nadaljnji ukrepi, dokler v družbi ne dosežemo jasnega zavedanja, da je edino sprejemljiva ničelna toleranca do nasilja in dokler med nami ne bo več hčera, mater, prijateljic, sodelavk in sosed, ki bi se morale soočati z nasiljem,« še poudarja varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.