Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), katere članica je tudi institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, se je 19. in 20. novembra 2025 v Bruslju sestala na zasedanju svoje generalne skupščine. Mreža, ki povezuje 52 nacionalnih institucij po Evropi, je tokrat razpravljala o ključnih izzivih, s katerimi se države soočajo na področju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Slovensko institucijo je na generalni skupščini zastopala namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc.

Udeleženci so sprejeli nov strateški načrt ENNHRI za obdobje 2026–2030, ki podrobneje opredeljuje tri strateške cilje mreže: krepitev močnih in odpornih nacionalnih institucij za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov; podporo nacionalnim institucijam za človekove pravice pri krepitvi zavedanja in uresničevanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava; ter usmeritev ENNHRI, da deluje v solidarnosti kot trajnostna mreža, pripravljena na prihodnje izzive. Razprava je potekala tudi o potrebni krepitvi sistematičnega pristopa k podpori članicam pri doseganju t. i. statusa A – najvišjega akreditacijskega standarda po načelih Združenih narodov. Ob tem so udeleženci poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju med nacionalnimi institucijami, evropskimi in mednarodnimi organizacijami ter civilno družbo. Strinjali so se, da lahko le s skupnim pristopom učinkovito odgovarjajo na sodobne izzive, kot so družbena polarizacija, omejevanje prostora za civilno družbo in človekove pravice, pa tudi posledice vojne v Ukrajini, podnebne krize ter vpliva novih tehnologij.

Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc je ob tem poudarila, da je v času, ko se Evropa sooča z izzivi – od vojn do podnebnih sprememb in digitalne preobrazbe – vloga neodvisnih institucij za človekove pravice še toliko pomembnejša. »Te institucije smo most med oblastjo in ljudmi – opozarjamo na pomanjkljivosti, spodbujamo spoštovanje človekovega dostojanstva ter iščemo poti za bolj vključujočo in pravično družbo,« je izpostavila in se zavzela za nadaljnjo krepitev vloge ENNHRI, ki je s svojimi pobudami, izmenjavami praks in skupnim zagovorništvom pomemben glas nacionalnih institucij za človekove pravice v Evropi. Kot je dodala, lahko nacionalne institucije za človekove pravice učinkovito opravljajo svoje poslanstvo le, če so neodvisne, strokovno podprte in ustrezno financirane, saj le tako zagotavljajo verodostojen nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic in pravne države v svojih državah.

Generalne skupščine sta se aktivno udeležili tudi dr. Simona Drenik Bavdek, pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu, članica upravnega odbora ENNHRI in sopredsedujoča pravni delovni skupini mreže, ter Jerneja Turin, analitičarka Centra za človekove pravice, ki predseduje delovni skupini ENNHRI za Konvencijo o pravicah invalidov.

Ob robu generalne skupščine je potekal tudi partnerski dogodek Strategic Partnerships for ENNHRI’s new Strategic Chapter, na katerem so udeleženci skupaj z visokimi predstavniki OZN, Sveta Evrope, Evropske komisije in Agencije EU za temeljne pravice razpravljali o skupnih strateških odzivih in oblikovanju partnerstev za krepitev človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. V tem okviru je dr. Drenik Bavdek moderirala razpravo o partnerstvu z EU za strateške odzive na ključne izzive na področju človekovih pravic, vladavine prava in demokracije.