Predstavnica Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) dr. Simona Drenik Bavdek, pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu, se je danes srečala s predstavnicami Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za boj proti trgovini z ljudmi (GRETA). Izpostavila je ključne izzive in sistemske pomanjkljivosti pri preprečevanju trgovine z ljudmi v Sloveniji ter opozorila na nujnost celostnega, medinstitucionalnega in na človekovih pravicah temelječega pristopa.

Varuh ocenjuje, da so bili v zadnjih letih sicer narejeni posamezni premiki, vendar Slovenija še vedno nima učinkovitega, celovitega, stabilnega in človekovim pravicam prilagojenega sistema za boj proti trgovini z ljudmi. Dr. Drenik Bavdek je pozdravila nekatere pomembne dosežke na področju trgovine z ljudmi, med njimi odpravo pogoja državljanstva EU za uveljavljanje pravic po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD) leta 2023. Sprememba je pomemben korak k enakopravnejši obravnavi žrtev trgovine z ljudmi. Dr. Drenik Bavdek pa opozarja, da v praksi žrtve kljub temu ne uveljavljajo odškodnin, kar kaže na pomanjkanje učinkovite podpore, informacij in tudi zaupanja v sistem.

Posebej je poudarila tudi, da zdravstvena oskrba žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji še vedno ni sistemsko urejena. Trenutne rešitve temeljijo na začasnih, nesistemskih ukrepih in diskrecijskih odločitvah, kar ne zagotavlja pravne varnosti, enake obravnave in dolgoročne psihološke ter psihiatrične podpore, je za okrevanje žrtev ključna. Ministrstvo za zdravje za vsako prepoznano žrtev še vedno izda posebno potrdilo, s katerim ji omogoči dostop do nujne in dodatne zdravstvene oskrbe po presoji zdravnika. Neuresničeno pa ostaja priporočilo Varuha, da se s spremembo zakonodaje formalno uredi status žrtev trgovine z ljudmi kot zavarovanih oseb. Na to Slovenijo že več let opozarja tudi skupina GRETA, ki poziva k zagotavljanju celostne in dolgoročne psihosocialne pomoči žrtvam, vendar zakonodajne rešitve doslej še niso bile sprejete.

Slovenska zakonodaja skladno s 26. členom Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju zoper trgovino z ljudmi še vedno ne vsebuje izrecne določbe glede možnosti, da se žrtve trgovine z ljudmi, ki so bile v kazniva dejanja prisiljene, ne kaznuje. Odsotnost jasne zakonske ureditve povečuje tveganje za arbitrarno odločanje in sekundarno viktimizacijo žrtev. Varuh opozarja tudi, da kljub razširitvi kazenske definicije trgovine z ljudmi, ki sedaj vključuje tudi prisilno beračenje, v praksi žrtve teh oblik izkoriščanja ostajajo večinoma neprepoznane.

Posebej zaskrbljujoče je tudi pomanjkanje učinkovitih postopkov delovne inšpekcije, predvsem v tveganih sektorjih, kot so gradbeništvo, promet in gostinstvo ter pri napotenih delavcih. Šibke kapacitete inšpekcijskih organov pomembno omejujejo odkrivanje delovnega izkoriščanja in s tem povezane trgovine z ljudmi.

Varuh opozarja, da je še vedno nezadostno tudi prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi med migranti in prosilci za azil. Priporoča, da pristojni organi brez odlašanja sprejmejo in začnejo izvajati protokol oziroma druge enakovredne standardne postopke za prepoznavanje in obravnavo teh žrtev, tudi med prosilci za mednarodno zaščito, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, zlasti mladoletnikih brez spremstva.

V zvezi z obravnavo mladoletnih oseb brez spremstva, ki so žrtve ali potencialne žrtve trgovine z ljudmi Varuh poudarja, da zgolj obveščanje mladoletnih oseb brez spremstva o nevarnostih trgovine z ljudmi in njihovo napotovanje k pomoči v tujini ne zadosti pozitivnim obveznostim države. Žrtev je treba pravočasno prepoznati in zaščititi, še preden pride do izkoriščanja, zlasti kadar gre za otroke. Varuh in GRETA izrecno opozarjata, da je treba okrepiti proaktivno identifikacijo mladoletnih oseb, ki bi lahko postale žrtve trgovine z ljudmi, ne glede na morebitno ogroženost na ozemlju države. Zaščita ne sme temeljiti na samoiniciativi žrtve, temveč na preventivnem in sistemskem ravnanju države. Varuh zato ponovno poudarja nujnost vzpostavitve pravno zavezujoče in trajnostno vzdržne sistemske ureditve, ki bo sistematično urejala vse faze obravnave mladoletnih žrtev trgovine z ljudmi – od zgodnje identifikacije in ustrezne ter varne namestitve do zagotavljanja nadaljnje podpore.

Dr. Drenik Bavdek je predstavnice GRETA posebej opozorila tudi na problematiko mladoletnih otrok in prisilnih porok, ki v Sloveniji še vedno ni sistematično obravnavana kot tvegan dejavnik in možna oblika trgovine z ljudmi. V praksi se takšni primeri pogosto obravnavajo predvsem kot vprašanje družinskega ali kulturnega okolja, brez ustrezne presoje elementov prisile, izkoriščanja in nadzora, ki so značilni za trgovino z ljudmi. Varuh opozarja, da pristojni organi pogosto ne opravijo celovite individualne ocene tveganja, prav tako pa primanjkuje specializiranih namestitev in zaščitnih ukrepov za otroke, pri katerih obstaja sum na prisilno ali dogovorjeno poroko. Še posebej ranljivi so romski otroci, mladoletniki brez spremstva in iz migrantskih skupnosti, pri katerih obstaja povečano tveganje za prisilne poroke, tudi kot sredstvo nadzora, ekonomske odvisnosti ali nadaljnjega izkoriščanja. Mladoletne poroke je treba dosledno obravnavati tudi z vidika človekovih pravic, varstva otrok in preprečevanja trgovine z ljudmi, pri čemer je nujno okrepiti medinstitucionalno sodelovanje med policijo, centri za socialno delo, azilnimi organi, zdravstvenimi službami in nevladnimi organizacijami. Ob tem Varuh opozarja, da brez jasnih protokolov, ustreznega usposabljanja in zakonsko določenih zaščitnih mehanizmov obstaja resno tveganje, da bodo otroci ostali neprepoznani in nezaščiteni.

Dr. Drenik Bavdek je predstavnice GRETA seznanila še s tem, da še vedno ni bila sprejeta novela Zakona o Varuhu človekovih pravic (ZVarCP), ki bi omogočila vzpostavitev in zakonsko ureditev funkcije nacionalnega poročevalca za trgovino z ljudmi.. S tem kljub že obstoječemu soglasju med Varuhom, Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za pravosodje ostaja neuresničeno eno ključnih priporočil GRETA glede vzpostavitve neodvisnega monitoringa in sistematičnega spremljanja ukrepov države na tem področju.