Varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina pred vstopom v leto 2025, v katerem institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, obeležuje 30. obletnico svojega delovanja, danes, 5. decembra, in jutri, 6. decembra, na Bledu gosti dvodnevno mednarodno konferenco. Njen namen je obravnavati nekatere izzive na področju človekovih pravic, ki so med drugim povezane z digitalizacijo in umetno inteligenco, okoljem in podnebnimi spremembami, naraščajočim populizmom, migracijami, starajočo se družbo in grožnjami, s katerimi se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo varuhi in ostali zagovorniki človekovih pravic.

»Družbena pravila so v novih okoliščinah postavljena na preizkušnje, zato je še posebej pomembno, da se spoštuje odločitve tistih organov, ki presojajo, katere norme v družbi naj veljajo, da bo dostojanstvo slehernika spoštovano, njegove pravice in temeljne svoboščine pa uresničevane. Delo in poslanstvo močnih ombudsmanov oz. nacionalnih institucij za človekove pravice, ki so strokovne, neodvisne in učinkovite, je zagotovo eno od meril delovanja pravne države in pomemben temelj demokracije, kar v svojih poročilih izpostavlja tudi Evropska komisija. Njihovo vlogo je zato treba krepiti, odločitve in priporočila, ki jih podajo pa spoštovati,« je ob otvoritvi konference poudaril slovenski varuh Peter Svetina.

Dotaknil se je novega EU Pakta o migracijah in azilu, EU Akta o umetni inteligenci, Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti (CSDDD) in Direktive o zaščiti oseb pred očitnimi zlorabami sodnih postopkov (SLAPP), ki uvajajo mehanizme monitoringa s strani neodvisnih institucij, za kar pa ombudsmani in nacionalne institucije za človekove pravice, še posebej v manjših državah, pogosto nimajo dovolj kapacitet in finančnih virov. Kot je dejal, je v hitro spreminjajočem se svetu, v katerem tudi tehnološki napredek narekuje tempo razvoja, pomembno, da se varuhi finančno, kadrovsko in strokovno okrepijo ter prilagodijo svoje delovanje, a ne na račun neposrednega stika z ljudmi, ki se sicer v družbi žal vse bolj umika v ozadje. Po njegovem mnenju je izjemno pomembno tudi ozaveščanje, izobraževanje in krepitev kulture spoštovanja človekovih pravic, kjer je prenos in uporaba dobrih praks sorodnih institucij izjemno pomembna. Z mnogimi kolegi varuhi človekovih pravic je Peter Svetina stkal odlične odnose ne le v okviru Mediteranskega združenja ombudsmanov, ki mu predseduje, oz. Mednarodnega inštituta ombudsmanov, kjer je član Upravnega odbora direktorjev za Evropo, pač pa tudi bilateralno med institucijami. Temu na konferenci na Bledu pritrjuje tudi udeležba varuhov človekovih pravic oziroma vodij nacionalnih institucij za človekove pravice iz Albanije, Armenije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Grčije, Južne Afrike, Kosova, Hrvaške, Madžarske, Malte, Monaka, Nizozemske, Portugalske, Severne Irske ter njihovih predstavnikov iz Črne gore in Maroka.

Poleg ostalih sodelujočih - evropske varuhinje človekovih pravic, predstavnikov mednarodnih institucij za človekove pravice, kot so Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) in Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI), strokovnjakov in praktikov s področja človekovih pravic, predstavnikov civilne družbe, izvajalcev politik in odločevalcev – so ob otvoritvi blejske konference zbrane nagovorili še predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in po video povezavi komisar za človekove pravice Sveta Evrope Michael O'Flaherty. Mag. Klakočar Zupančič je poudarila, da človekove pravice niso le splošna mednarodna norma, ampak odpirajo eno najpomembnejših vprašanj, ki si jih moramo vsak dan znova zastaviti: v kakšnem svetu želimo živeti. Dodala je še, da če želimo postati vključujoča, strpna skupnost, ki mirno sobiva z drugimi, moramo človekove pravice ozavestiti in sprejeti kot skupno temeljno vrednoto.

Z osrednjim govorom je zbrane nagovoril predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Marko Bošnjak, ki se prav tako udeležuje obeh dni konference. Poudaril je ključno vlogo institucij Varuha človekovih pravic in nacionalnih institucij za človekove pravice pri zagotavljanju varstva človekovih pravic v posameznih državah, zlasti v okviru izzivov, kot so podnebne spremembe. Izpostavil je tudi pomemben prispevek teh institucij kot neodvisnih tretjih strank, ki sodelujejo v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Na konferenci je kot govorec sodeloval tudi državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Milan Brglez, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so v treh desetletjih prispevali k delu Varuha človekovih pravic in dodal: »Varuh je postal ključen gradnik v sistemu varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na Ministrstvu za pravosodje, ki je sistemsko pristojno za to področje, se zavedamo svoje odgovornosti - pripravljamo novelo Zakona o varuhu človekovih pravic, s katero bomo dodatno okrepili njegove pristojnosti, ena ključnih nalog, s katerimi se soočamo, pa je zagotoviti, da bo institucija tudi v prihodnje neodvisna in sposobna delovati brez pritiska oblasti ali drugih interesnih skupin.«

Gostje mednarodne konference so se sicer strinjali, da je starajoča se družba v večini evropskih držav eden najpomembnejših sodobnih izzivov, ki pa ga tako države kot Evropska unija in mednarodne organizacije ne jemljejo dovolj resno. Odgovorne v posameznih državah so pozvali, da nemudoma sprejmejo potrebne strukturne reforme, ki bodo omogočile, da dolgoživa družba ne bo le fraza, ki pomeni životarjenje mnogih starejših, ki so jim že pogosto kršene pravice, ampak bo pomenila zavezo, da se tudi starejšim zagotovi kakovostno in dostojno življenje.

Na dogodku so veliko pozornosti namenili tudi podnebni krizi. Sogovorniki, med njimi tudi namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc, so poudarili, da se zaradi ekstremnih vremenskih pojavov srečujemo z dolgotrajnimi sušami, požari, poplavami, dezertifikacijo in hkratnim dvigovanjem morske gladine, posledično pa z izgubo raznolikih habitatov, rodovitne kmetijske zemlje in gozdnih površin, kar med drugim ogroža tudi varnost in oskrbo s pitno vodo in hrano. Vsa ta tveganja, poleg širšega gospodarstva, najbolj prizadenejo že tako ranljive skupine prebivalstva, predvsem revne. »Stiske posameznih skupin so z vidika podnebnih sprememb večplastne - od kratkoročnih, kot je na primer izguba službe v tradicionalnih panogah, do srednje in dolgoročnih, kot je na primer zmanjšanja zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo in hrano, zviševanje stroškov energetske oskrbe, zdravstvene težave zaradi višanja temperatur, večja je verjetnost prizadetosti zaradi izjemnih vremenskih dogodkov,« je poudarila namestnica in se med drugim zavzela, da se na mednarodni ravni na novo prizna pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Kot je dejala, morajo države prilagoditi svoje delovanje na način, da bodo odzivi hitri in učinkoviti. »Sedanje generacije imamo odgovornost za varovanje okolja, da prihodnjim generacijam omogočimo zdravo življenjsko okolje in da zagotovimo pravično obravnavo starejših oseb v podnebnih politikah,« je še poudarila dr. Dijana Možina Zupanc.

Poseben tematski panel je bil namenjen tudi spoštovanju človekovih pravic pri uvajanju in uporabi umetne inteligence, ki lahko povzroča nova tveganja za posameznike, njihovo pravico do zasebnosti in možnosti diskriminacije zaradi različnih osebnih okoliščin ter povečevanja nadzora nad posamezniki. Sogovorniki so se zato strinjali, da se mora tehnološki razvoj umetne inteligence odvijati v ustreznih pravno-etičnih okvirjih, ki bodo obstoječe ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin okrepili, pri tem pa so se zavzeli za aktivno vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice. Poudarili so, da je nujno treba odpraviti digitalni razkorak in zagotavljati enak, nediskriminatoren dostop do digitalnih tehnologij za vse, kar mora vključevati tudi usposabljanje za različne ranljive skupine, ki se v digitalnem svetu ne znajdejo ali za uporabo nimajo ustreznih znanj oz. kompetenc.

Mednarodna Blejska konferenca je potrdila, da so institucije ombudsmanov in nacionalnih institucij za človekove pravice ključni steber pri zaščiti človekovih pravic v času naraščajočih globalnih izzivov. Udeleženci so se strinjali, da je glas teh institucij v vse bolj kompleksnem svetu vse pomembnejši pri opozarjanju na spoštovanje človekovih pravic pri soočanju z in urejanju številih novih področij. Te institucije so lahko z uporabo inovativnih pristopov še močnejše, za kar pa potrebujejo najprej pripoznanje tovrstnih potencialov v družbi ter zagotovitev potrebnih kadrov, finančne avtonomije in neodvisnosti. Zato so si udeleženci izmenjali dobre prakse, izkušnje in navezali stike za prihodnja sodelovanja za še bolj pravično in vključujočo družbo oz. prihodnost.

* * *

Varuh človekovih pravic je ob 30. obletnici institucije izdal tudi posebno publikacijo, ki je svojevrsten prelet obdobja z osrednjimi prelomnicami in nekatereimi vsebinskimi poudarki.

30 let institucije Varuha človekovih pravic Republike Slovenije