Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v obravnavo prejel pobudo, ki se je nanašala na zelo specifične težave učenca osnovne šole. Ta je bil z odločitvijo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo usmerjen v prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na drugi osnovni šoli. Starši se z odločitvijo niso strinjali in so se po dokončnosti odločitve obrnili na sodišče, ki je konec maja 2024 izdalo začasno odredbo, da se izvršitev odločitve o usmeritvi odloži do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.

Otrok pol leta do izdane začasne odredbe ni obiskoval nove šole, temveč hodil v staro in bil tam sicer prisoten pri pouku, ni pa bil vključen v delo skupaj s preostalimi učenci; učitelji niso želeli preverjati njegovega znanja, niti tedaj ne, ko jih je za to izrecno prosil, saj se je na preverjanje znanja posebej pripravljal. Učenec je tako ostal neocenjen. Nastali zaplet se je šola odločila rešiti tako, da mu je omogočila, da od 20. 8. do 30. 8. 2024 opravi osem predmetnih izpitov, če želi uspešno zaključiti 4. razred, o čemer je bil učenec obveščen šele 2. 8. 2024.

Pri tem naj bi se po navedbah pobudnikov šola oprla na določbo 76. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn), ki določa, da lahko učenci, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo obiskovati pouka, do konca šolskega leta opravljajo izpite iz posameznih predmetov. Kot izhaja iz navedenega dopisa šole z 2. 8. 2024, bi učenec tako moral vsak delovni dan zapored opravljati izpit iz enega predmeta, to pa predstavlja očitno nesorazmerno breme, ki mu verjetno nihče od učencev slovenskih osnovnih šol ne more biti kos.

Tudi zato Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Pravilnik) v 11. členu med drugim določa, da se pri predmetih, za katere je s predmetnikom določen obseg največ dve uri tedensko, znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri predmetih, za katere je s predmetnikom določen obseg več kot dve uri tedensko, pa najmanj šestkrat v šolskem letu.

Starši so šolo zato obvestili, da otrok k opravljanju izpitov ne bo pristopil. V pobudi so navedli, da se šola na situacijo, ki je sicer nedvomno zapletena in v veljavnih predpisih ni vnaprej predvidena, ni znala odzvati. Šola naj bi se odločila, da bo otrok moral ponavljati 4. razred.

Varuh je v zvezi s to zadevo na šolo in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje opozoril, da določba 76. člena ZOsn v konkretnem primeru ni ustrezna podlaga, saj otrok ni bil zaradi bolezni ali drugih razlogov odsoten od pouka. Otrok je pouk obiskoval, čeprav na šolo formalno ni bil vpisan. Varuh je opozoril tudi na določbo 69. člena ZOsn, ki med drugim določa, da lahko učenec 4. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, le pod pogojem, da mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Glede na to, da dopolnilni pouk in druge oblike individualne pomoči otroku niso bile zagotovljene, po mnenju Varuha niso bili izpolnjeni pogoji za ponavljanje razreda.

Po mnenju Varuha je šlo, kot navedeno, za zelo specifično situacijo, ki je veljavni predpisi ne predvidevajo, zato je terjala tudi ustrezno specifično rešitev, ki pa mora upoštevati zahtevo 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah (KOP), ki določa, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki.

Varuh je naslovnika zato pozval, naj nemudoma pristopita k ustrezni rešitvi za učenca, ki bo poleg preostalega upoštevala tudi 2. člen Pravilnika, ta pa določa, da učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi, pri čemer je navedeno treba razumeti ne zgolj tako, da se upošteva različnost učencev in njihovih specifičnih osebnostnih lastnosti ter sposobnosti, temveč tudi tako, da se upošteva različnost okoliščin, ki se pojavijo, kot so se pojavile denimo v konkretnem primeru.

Iz odgovorov MVI in šole, ki ju je Varuh prejel nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta, so bila razvidna različna pojasnila o tem, zakaj je prišlo do neobičajne situacije, niso pa bila podana izrecna pojasnila, kako bo zadeva rešena, oziroma sta oba naslovnika vztrajala, da mora otrok opravljati izpite.

Pobudniki so Varuha obvestili, da je šola s prvim dnem novega šolskega leta učenca vpisala v 5. razred.

Varuh je ocenil, da v konkretnem primeru (še) ni prišlo do posega v pravice otroka, saj se je zadeva, sicer dobesedno zadnji trenutek, ustrezno razrešila, vendar pa Varuh ocenjuje, da bi brez njegovega posredovanja najverjetneje prišlo do posega v pravice otroka, ki jih ščitijo določbe 3. člena KOP ter 56. in 57. člen Ustave RS. Ne glede na to, da šola v odzivu, poslanem Varuhu, ni sprejela njegovih argumentov, je očitno vseeno ravnala v smeri, skladni s pogledi Varuha, zato je ta obravnavo tudi zaključil. 19.1-68/2024