Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Pregled aktivnosti Varuha na področju človekovih pravic invalidov / julij–september 2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2021 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidom. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji ter na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic na tem področju. Med drugim se je sestal tudi s predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in vodil Dneve duševnega zdravja.

 

Analiza fizične dostopnosti centrov za socialno delo

Varuh je pri vseh 63 enotah centrov za socialno delo (CSD) v Sloveniji poizvedoval glede njihove fizične dostopnosti ter zagotavljanja parkirišč in sanitarij za invalide. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je fizično dostopnih 75 % enot CSD, takih, ki poleg fizične dostopnosti objekta zagotavljajo še sanitarije za invalide, pa 68 % enot CSD oziroma 43 enot CSD. Parkirišče, namenjeno invalidom, zagotavlja 72 % enot CSD oziroma skupno 45 enot CSD v državi.

Varuh je o svojih ugotovitvah obvestil Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in podal naslednja priporočila. 1.) Treba je čim prej začeti z dejavnostmi aktivnega in natančnega spremljanja stanja in doseženega napredka na področju odprave grajenih ovir v stavbah centrov za socialno delo ter o tem (koliko stavb je oziroma ni dostopnih, v koliko stavbah se načrtujejo investicije za zagotavljanje dostopnosti in v koliko stavbah je bila dostopnost zagotovljena v preteklem letu) s konkretnimi številkami letno poročati v Poročilu o uresničevanju akcijskega programa za invalide 2014–2021 oziroma nadaljnjih poročilih. 2.) Ker zaradi načrtovanja in izvajanja obiskov invalidov na domu, ki so posledica nedostopnosti centra za socialno delo invalidom, po pojasnilih enot zaostaja učinkovitost njihovega dela, Varuh MDDSZ priporoča, da naslovi kadrovska vprašanja o delu z invalidi na centrih za socialno delo in ob tem ponovno preveri sorazmernost pokrivanja območij, za katere so pristojne posamezne enote. 3.) V načrtovanju odprave grajenih ovir je treba določiti prioritete in v okviru tega pri vseh enotah centrov za socialno delo in centrih za socialno delo (predvsem zaradi prilagojenih načinov dostopa; različnosti območij, ki jih pokrivajo, ter razlikovanja v kadrovskih kvotah; tveganja diskriminacije invalidov; zagotovitve zasebnosti in dostojanstva invalidov; ter bližine izteka roka iz 38. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) čim prej vzpostaviti dejansko in celovito dostopnost za invalide. MDDSZ je v odgovoru Varuhu sporočilo, da bodo z rešitvami pristopili k vsem trem priporočilom.

Varuh pa trenutno pripravlja tudi analizi dostopnosti sodišč in centrov za socialno delo za osebe s senzoričnimi motnjami.

 

Vlada je upoštevala Varuhov predlog glede določitve izjeme glede nošenja mask za osebe s posebnimi potrebami

Varuh je že v letu 2020 opozarjal na nujo po priznavanju nekaterih izjem pri zahtevi po nošnji obrazne maske. Letos je ponovno opozoril, da ne sme biti nobena oseba, ki iz objektivno utemeljenih razlogov ne more nositi maske, sankcionirana ali izločena iz javnega prostora zgolj zato, ker ne nosi maske, saj bi to predstavljalo neutemeljen poseg v pravice te osebe do enakosti pred zakonom, ki terja tudi neenako obravnavo oseb v neenakih položajih, in tudi v pravico do dostojanstva.

Avgusta 2021 je bila v Odloku o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 končno pripoznana izjema glede nošenja mask za osebe s posebnimi potrebami, ki jim je uporaba zaščitne maske iz objektivnih razlogov onemogočena. (več)

 

Varuh uspel: vsi invalidi z isto telesno okvaro imajo po novem pravico do invalidnine

Varuh je v letu 2020 prejel več pobud, v katerih so pobudniki izrazili nestrinjanje, ker jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni priznal pravice do invalidnine. Šlo je za posameznice in posameznike, katerih telesna okvara je zaradi bolezni nastala po letu 2013. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je veljal od leta 2013, je pravico do invalidnine priznaval le tistim invalidom, katerih telesna okvara je po tem datumu nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Predhodno veljaven predpis pa je pravico do invalidnine priznaval vsem invalidom z določeno telesno okvaro, ne glede na čas in razlog nastanka telesne okvare. Ker je bila po oceni Varuha navedena ureditev diskriminatorna, je izrazil pričakovanje, da se kršitve odpravi in zagotovi enako obravnavo vseh invalidov ter Državni zbor RS pozval, naj sprejme Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je predlagal Državni svet.

 

Državni zbor je julija 2021 sprejel novelo ZPIZ-2, ki uvaja spremembo prehodnih določb ZPIZ-2 na način, da bodo do nadomestila za telesno okvaro ponovno upravičeni tudi tisti, katerih telesna okvara je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Novela zakona tako začasno zapolnjuje nastalo pravno praznino in do sprejema ustreznega področnega zakona odpravlja diskriminacijo med zavarovanci, ki se med seboj razlikujejo zgolj po času in vzroku nastanka telesne okvare, njihove potrebe pa so primerljive. Varuhova prizadevanja za odpravo kršitev so tako 7. 8. 2021, ko je omenjena novela začela veljati, dobila epilog in rešitev. (več)

 

Varuh je Vlado pozval k upoštevanju potreb ranljivih skupin pri sprejemanju predpisov

Varuh se je v tednu od uveljavitve Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, objavljenim 11. 9. 2021, seznanil z vrsto vprašanj, pomislekov in mnenj, ki se nanašajo tako na besedilo odloka kot tudi na njegovo izvajanje. Pobude so se v velikem delu nanašale na izpolnjevanje t. i. pogoja PCT za udeležbo posameznih ranljivih skupin prebivalstva v družbenem življenju. Varuh je ocenil, da je Odlok pomanjkljiv, saj ne prepoznava potreb posameznih ranljivih skupin, zato je vladi predlagal, da ranljivim skupinam pri dostopu do njim nujnih storitev omogoči brezplačno hitro testiranje. (več)

 

Več pobud glede izpolnjevanja pogoja PCT pri osebni asistenci

Varuh je prejel večje število pobud, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja PCT za uporabnike osebne asistence. Pobude opozarjajo na težave, ki jih za osebe, ki niso prebolele covida-19 oziroma niso cepljene, predstavlja zahteva po testiranju na 48 oziroma 72 ur, in sicer tako glede dostopa do mest testiranja kakor tudi plačila takšnih testov.

Po mnenju Varuha uporabniki osebne asistence, izključno s stikom z osebnim asistentom zagotovo ne predstavljajo večje grožnje za širjenje covida-19 od oseb, ki so vključene v storitve vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji in gotovo ni razlogov niti, da bi bili obravnavani strožje kot zaposleni na delovnih mestih. Ob tem je treba tudi poudariti, da je za marsikaterega uporabnika osebne asistence lahko povsem neizvedljivo, da zagotovi prihod na mesto testiranja na vsakih 48 oziroma 72 ur, hkrati pa jim plačilo testa lahko predstavlja tudi izjemno veliko materialno breme. Tudi za posameznike, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morejo cepiti, lahko predstavlja veliko težavo pridobivanje ustreznega zdravniškega potrdila.

Varuh je zato MDDSZ predlagal, da se za uporabnike osebne asistence zagotovi, da so opredeljeni kot izjema glede izpolnjevanja pogoja PCT, oziroma vsaj, da se jim zagotovi možnost, da se jim kot pogoj PCT priznava testiranje s testi HAG za samotestiranje, ki pa naj jim bodo na voljo brezplačno. Za primer, da ta predlog ne bi obrodil sadov, pa Varuh nadalje predlaga, da se jim potem nujno zagotovi testiranje s testi HAG na njihovem domu, pri čemer naj se tudi stroški takšnega testiranja krijejo iz državnega proračuna.

 

Varuh se je zavzel za večjo izbiro srednješolskih programov za otroke s posebnimi potrebami v slovenski Istri

Varuh je na pobudo ravnatelja Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož (CKSG Portorož) obravnaval problematiko šolanja otrok s posebnimi potrebami po zaključeni osnovni šoli v slovenski Istri. CKSG Portorož že nekaj let zasleduje skupno željo, da bi osnovnošolskim učencem po zaključeni osnovni šoli v lokalnem okolju omogočili pestrejšo izbiro pri odločitvi, v kateri srednješolski program naj se vpišejo. Na Primorskem lahko bodoči dijaki trenutno izbirajo med le tremi programi nižjega poklicnega izobraževanja (NPI). Možnost izbire je tako zelo omejena. Varuh je na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) posredoval mnenje, da imajo vsi otroci, bodoči dijaki, pravico do izbire in izobraževanja čim bližje svojemu domu in povprašal o razlogih, zakaj v slovenski Istri ni večje izbire programov NPI. V odgovoru je MIZŠ zagotovilo, da ne vidi razlogov, da morebitnega predloga šol s te regije za razmestitev novega programa nižjega poklicnega izobraževanja ne bi potrdili v okviru razpisa za vpis novincev v šolsko leto 2022/2023, ki ga bodo pripravljali in objavili naslednje leto januarja. (več)

 

Varuh je ugotovil kršitve ZPIZ, ki je pobudnici odvzel dodatek za pomoč in postrežbo

Varuh je obravnaval pobudo 90-letne pobudnice, ki ji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v pritožbeno-revizijskem postopku odvzel pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Varuh je ugotovil, da je ZPIZ pri tem kršil določila Zakona o splošnem upravnem postopku glede ugotavljanja dejanskega stanja: odločbo je namreč oprl na zdravstvene izvide, stare več kot eno leto, ni opravil osebnega pregleda in odločitve v odločbi ni ustrezno obrazložil. Po oceni Varuha pa so bila kršena tudi določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj je istočasno odločal o pritožbi ter reviziji in v tem postopku odločbo spremenil na škodo pobudnice. Posledično Varuh meni, da je ZPIZ kršil tudi 14. člen Ustave glede enakosti, 25. člen Ustave glede pravice do pravnega sredstva in tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) o poštenem postopku.

Varuh meni, da je nujno zakonsko opredeliti kriterije, kdaj je možno odločbo v reviziji razveljaviti, kdaj odpraviti in kdaj spremeniti na škodo zavarovanca. Obstoječa ureditev namreč lahko vodi do odločanja, ki je nasprotno že citiranim členom Ustave in EKČP. Ker gre pri tem za sistemsko problematiko, bo Varuh na to opozoril tudi v svojem letnem poročilu in na sestanku z MDDSZ. (več)

 

Varuh je dosegel ponovitev priznanja statusa invalida in nadomestila za invalidnost

Pobudnica je v imenu svojega sina pisala Varuhu, ker mu je Center za socialno delo Maribor, enota Lenart, zavrnil vlogo za priznanje statusa invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, nadomestilo za invalidnost ter dodatek za pomoč in postrežbo. Pri tem je upošteval zgolj mnenje ZPIZ-a, da je sin sposoben za samostojno življenje in delo, ne pa tudi povsem nasprotnega mnenja URI Soča. Varuh je v vlogi t. i. amicus curie – prijatelja sodišča – sporočil MDDSZ, da je lahko mnenje ZPIZ-a podlaga za izdajo odločbe o priznanju statusa invalida in nadomestila za invalidnost po navedenem zakonu le v primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka, sicer pa je treba pridobiti mnenje URI Soča in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja izdati odločbo. Ministrstvo je zadevo ob izrecnem sklicevanju na mnenje Varuha vrnilo v postopek na prvo stopnjo, na kateri je bilo vlogi sina pobudnice nato ugodeno. Varuh je ministrstvo pozval, naj o tem primeru seznani tudi druge centre za socialno delo, vendar iz odgovorov ministrstva ne izhaja, da bi to tudi storilo. (več)

 

Po posredovanju Varuha je pobudnica pridobila vdovsko pokojnino

Na Varuha se je obrnila pobudnica in navajala težave v zvezi s pridobitvijo vdovske pokojnine po pokojnem soprogu. ZPIZ je izdal odločbo, s katero pobudnici ni priznal pravice do vdovske pokojnine. Čeprav je iz zdravstvenih izvidov, ki jih je k vlogi predložila pobudnica, izhajalo, da ima hude psihične in vseživljenjske težave, je invalidska komisija 1. stopnje, ne da bi jo pregledala, izdala mnenje, da ima le blažje težave; temu je sledil prvostopenjski organ in izdal zavrnilno odločbo. Varuh je na podlagi 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic drugostopenjskemu organu posredoval svoje mnenje v zadevi, kar je ta upošteval in pobudnici priznal pravico do vdovske pokojnine. Varuh pričakuje, da bo ZPIZ njegovo konkretno stališče v izpostavljeni zadevi upošteval tudi v prihodnje, da do podobnih nepravilnosti in kršitev ne bo prihajalo več. (več)

 

Nedostopnost portala zVEM za starše s podaljšano roditeljsko pravico in skrbnike oseb z odvzeto poslovno sposobnostjo

Varuh je zaznal težave pri dostopu staršev s podaljšano roditeljsko pravico in skrbnikov oseb z odvzeto poslovno sposobnostjo do portala zVEM, ki ponuja varen dostop do storitev eZdravja. Osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo in podaljšano roditeljsko pravico same digitalnega potrdila ne morejo pridobiti, dostop do podatkov na portalu zVEM za starše s podaljšano roditeljsko pravico in skrbnike oseb z odvzeto poslovno sposobnostjo pa ni vzpostavljen. Ministrstvo za zdravje je Varuha seznanilo, da je nadgradnja sistema uvrščena v načrt aktivnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za notranje zadeve. Na podlagi obstoječega stanja je Varuh ocenil, da sta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje kršila načelo dobrega upravljanja, saj so bile ob načrtovanju in pripravi sistema zVEM in z njim povezanih možnosti pri dostopu do digitalnih potrdil osebe s podaljšano roditeljsko pravico in osebe pod skrbništvom povsem pozabljene. (več)

 

Varuh je zahteval takojšnje ukrepanje v smeri enakosti staršev in otrok s posebnimi potrebami glede višine delnega plačila za izgubljeni dohodek

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na seji Odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide 27. 9. 2021 poudaril izredno pomembnost razprave o problematiki višine delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranostjo ali boleznijo s seznama hudih bolezni. Na to problematiko Varuh opozarja že dalj časa in priporoča MDDSZ, da se pravica, ki naj bi nadomestila izgubljeni dohodek v družinah, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, odmeri vsaj v znesku minimalne zagotovljene plače, s ciljem zmanjševanja institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami in uresničevanja njihove pravice do družinskega življenja. S tem ciljem Varuh ministrstvu predlaga tudi, naj v družinah, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, mlajše od 18 let, uvede družinsko asistenco. (več)

Urejanje področja osebne asistence

Varuh Peter Svetina je obiskal Zavod osebna asistenca Pomurja in se srečal z njegovima predsednikoma ter strokovnimi delavci. Dobri dve leti po uveljavitvi Zakona o osebni asistenci (ZOA) je namreč Vlada RS nedavno v Državni zbor RS poslala novelo, s katero naj bi odpravili pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Sogovorniki so varuhu predstavili svoj pogled na problematiko in osvetlili težave, s katerimi se srečujejo pri izvajanju osebne asistence.

Na novelo je svoje pomisleke in pripombe podal tudi Varuh človekovih pravic, med katerimi so bile nekatere upoštevane, ne pa vse. Varuh je izpostavil na primer vprašanje nesorazmernega zmanjševanja števila ur osebne asistence posameznikom, ki so vključeni tudi v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji in nekatere druge storitve. Zakon bi po mnenju Varuha moral natančneje opredeliti tudi okoliščine, kdaj in kako lahko upravičenec do osebne asistence izgubi pravico oziroma se mu ta omeji oziroma lahko izvajalec odkloni izvajanje osebne asistence pri konkretnem uporabniku, če uporabnik pravico zlorablja, kot recimo v primeru upravičenca, ki je nasilen do izvajalca osebne asistence. Predlagana novela uveljavlja tudi obvezno ponovno oceno upravičenosti do osebne asistence, po kateri lahko pride tudi do zmanjšanja obsega osebne asistence, kljub temu, da se okoliščine na strani uporabnika ne izboljšajo. Novela namreč ne spreminja ne definicije osebne asistence pa tudi ne storitev osebne asistence, hkrati pa smo prejeli pojasnila MDDSZ, da se predvideva sprememba ocenjevalnega orodja za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence (Zoja). Navedeno je lahko po mnenju Varuha poseg v pravice, ki so že priznane s pravnomočno in dokončno odločbo, kar lahko predstavlja tudi poseg v že pridobljene pravice. (več)

 

Konferenca Dnevi duševnega zdravja

Center za izobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje je tudi letos sledil pred petimi leti dani pobudi Varuha in je v sodelovanju z Varuhom 16. in 17. septembra znova pripravil konferenco Dnevi duševnega zdravja. Dvodnevna konferenca, ki jo je vodil varuh Peter Svetina, je bila posvečena obravnavi otrok in mladostnikov po Zakonu o duševnem zdravju in obravnavah med epidemijo. Konferenca je bila namenjena sodnikom, zdravnikom-psihiatrom, socialnim delavcem, psihologom, odvetnikom, izvedencem, zastopnikom, koordinatorjem nadzorovane obravnave in obravnave v skupnosti, nevladnim organizacijam in drugim. Njen cilj je bil spodbuditi najrazličnejše deležnike k še aktivnejšemu medsebojnemu sodelovanju in povezovanju, da bi bila obravnava otrok in mladostnikov čim bolj učinkovita. Varuh je apeliral na odločevalce, da prisluhnejo koristnim predlogom, kako izboljšati stanje na tem področju, in jih tudi uresničijo. Pogled institucije Varuha na obravnavano tematiko je podrobneje predstavila svetovalka Varuha Ana Polutnik. (več)

Srečanje s predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije

Da bi se seznanil z odprtimi vprašanji, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni, je varuh Peter Svetina 23. septembra 2021 predstavnike Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije povabil na delovno srečanje. Govorili so o razvoju znakovnega jezika, o dostopnosti institucij in pripomočkov, o vključevanju skupnosti in skrbi za njihove potrebe. (več)

 

Varuh podprl projekt ARVID

Namestnik varuha Ivan Šelih in svetovalec Varuha mag. Uroš Kovačič sta se 15. 9. 2021 sestala s predstavnikoma Društva Altra in Mirovnega inštituta, ki sta predstavila rezultate projekta ARVID, v katerem iščejo rešitve za izboljšanje dostopa do pravic v skladu z Direktivo o žrtvah za osebe z ovirami. Namestnik je aktivnosti v okviru projekta pozdravil, pripravljena gradiva ocenil kot primerna ter podal nekatere pripombe in sugestije, ki naj bi bile tudi upoštevane. (več)

 

Varuh pozval k ustreznim rešitvam izzivov, ki jih prinaša demenca

Pred svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, je varuh Peter Svetina poudaril, da potrebujemo multidisciplinaren pristop obravnave bolezni, saj demenca ni zgolj zdravstveni problem. Osebe, ki zbolijo za to boleznijo, potrebujejo tudi pomoč pri vsakdanjih opravilih in si večinoma želijo čim dlje ostati v svojem domačem okolju. Na vse pristojne v državi je zato apeliral, da pri obvladovanju demence delujejo usklajeno in v ciljno usmerjenem dialogu poiščejo ustrezne rešitve na izzive, ki jih prinaša ta bolezen. (več)

Varuh je pred štirimi leti postal prva demenci prijazna točka v Sloveniji.

 

Varuh je pozdravil priredbo Ustave RS v lahko berljivo obliko in čestital Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije za prejem zlatega red za izjemne zasluge

Varuh je pozdravil večletno delo študentov Pedagoške fakultete, Zveze Sožitje in invalidskega podjetja Želva, ki so Ustavo RS priredili v lahko berljivo obliko. Najpomembnejši pravni dokument v državi je tako dostopen tudi bralkam in bralcem, ki težje berejo oziroma težje razumejo prebrano. (več)

Ob podelitvi zlatega reda za izjemne zasluge pri povezovanju slepih in slabovidnih ter spodbujanju njihovega vključevanja v družbo, ki ga je ob stoletnici delovanja prejela Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, se je predsedniku Zveze Mateju Žnuderlu za dolgoletno delo zveze zahvalil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in mu čestital za prejeto priznanje. (več)

 

Varuh svoje prostore in pritličje stavbe, v kateri posluje, prilagaja potrebam slepih in slabovidnih

Varuh svoje prostore v 4. nadstropju Dunajske ceste 56 v Ljubljani prilagaja potrebam slepih in slabovidnih, financirali in pristopili pa smo tudi k urejanju pritličja stavbe, s čimer bomo poskrbeli za ustrezno dostopnost za senzorno ovirane ljudi.

 

Svet varuha za človekove pravice je obravnaval temo duševnega zdravja

Na sedmi seji Sveta varuha za človekove pravice, 14. 9. 2021, so člani razpravljali o duševnem zdravju kot eni izmed človekovih pravic. (več)

Natisni:

Sorodne novice

- Socialna varnost
26.04.2024

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2024 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z...

Več
01.02.2024

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2023 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi...

Več
- Institucionalno varstvo
27.10.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2023 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi...

Več
- Institucionalno varstvo
25.07.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med aprilom in junijem 2023 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z...

Več
- Institucionalno varstvo
20.04.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2023 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z...

Več
- Center za človekove pravice
02.02.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2022 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi...

Več
- Center za človekove pravice
21.10.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2022 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi...

Več
- Center za človekove pravice
21.07.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med aprilom in junijem 2022 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z...

Več
- Enake možnosti
26.04.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2022 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z...

Več
- Center za človekove pravice
02.08.2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je med aprilom in junijem 2021 proučil različne pobude, ki se nanašajo na...

Več
- Center za človekove pravice
29.04.2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je med januarjem in marcem 2021 proučil različne pobude, ki se nanašajo na...

Več
- Enake možnosti invalidov in oseb s posebnimi potrebami
20.01.2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2020 preučil različne pobude, ki zadevajo zagotavljanje človekovih...

Več
- Enake možnosti invalidov in oseb s posebnimi potrebami
10.11.2020

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je med julijem in septembrom 2020 preučil različne pobude, ki zadevajo...

Več