Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Sedma seja Sveta varuha za človekove pravice v znamenju duševnega zdravja

Člani Sveta varuha človekovih pravic so se danes, 14. 9. 2021, sestali na sedmi seji, ki je potekala v prostorih institucije Varuh človekovih pravic. Razpravljali so o duševnem zdravju kot eni izmed človekovih pravic. Varuh človekovih pravic Peter Svetina jih je seznanil z ugotovitvami iz dela institucije, ki jo vodi.

Povedal je, da so pri Varuhu kot širše vprašanje pod drobnogled vzeli dostop do storitev duševnega zdravja v času epidemije koronavirusne bolezni. Zaključki analize še niso povsem oblikovani, mogoče pa je reči, da duševno zdravje ni bilo prioriteta odločevalcev (vlade in ministrstva za zdravje). Ugotovljeno je še bilo, da je zdravstvena obravnava na področju duševnega zdravja je mestoma zastala, z izjemo nujnih primerov, v primeru pedopsihiatrije pa so se pojavile težave.

Varuh je zaskrbljen nad poročili o premajhnih in okrnjenih kapacitetah na pedopsihiatričnih oddelkih obeh univerzitetnih kliničnih centrov ter o krčenju kapacitet zaradi zagotavljanja prostora za paciente za obolele s covid-19. Varuh razume, da epidemija covid-19 zahteva določene prilagoditve in omejitve tudi na področju zagotavljanja zdravstvene obravnave, vendar meni, da tovrstne prilagoditve nikakor ne smejo povzročati nevarnosti za življenja otrok in mladostnikov, ki bodisi ne dobijo ustrezne obravnave ali pa so nameščeni v bolnišnice za odrasle, kamor nikakor ne sodijo. Ob upoštevanju vsega navedenega je Varuh MZ pozval, da nemudoma pristopi k zagotavljanju zadostnih kapacitet pedopsihiatričnih oddelkov in tako zaščiti zdravje in življenje otrok.

Varuha skrbi pomanjkanje strokovnjakov na področju pedopsihiatrije in klinične psihologije ter že leta trajajoča huda preobremenjenost in kritično pomanjkanje sodnih izvedencev na področju klinične psihologije. Pričakuje konkretne predloge Ministrstva za pravosodje za izboljšanje stanja. Opozarja tudi, da psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejena. Na Ministrstvo za zdravje (MZ) apelira že vrsto let, naj pripravi zakonsko ureditev. Nazadnje mu je pisal v letu 2020, odgovora pa kljub trem posredovanim urgencam še ni prejel.

Varuh je člane Sveta seznanil s premiki pri nameščanju oseb z motnjami v duševnem zdravju na varovane oddelke posebnih socialnovarstvenih zavodov. S povabilom tedanje ministrice za delo na teren je prispeval k sprožiti procesa deinstitucionalizacije v Domu na Krasu v Dutovljah in dosegel, da je ministrstvo dalo sredstva za kapacitete v Lukavcih. Vzpostavljajo se tudi varovani oddelki za otroke z motnjo v duševnem zdravju v Dornavi in v Črni na Koroškem. »Težave na področju duševnega zdravja so rešljive. Sredstev je dovolj, potrebna sta načrt in volja,« je prepričan.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril še na problematiko odločanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primerih zavarovancev s težavami v duševnem zdravju. »Pogoj trajne okvare/bolezni za priznanje nekaterih pravic iz invalidnost, ki se kaže kot navidezno nevtralno merilo, postavlja osebe s težavami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide na podlagi vrste okvare, ki povzroča invalidnost, saj jim priznava manj oziroma jim sploh ne priznava nekaterih pravic iz invalidnosti. Menim, da so s tem podani zakonski znaki posredne diskriminacije na podlagi nespremenljive osebne okoliščine. Diskriminacija je prepovedana,« je dejal. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vztraja pri stališču, da oseb s težavami v duševnem zdravju, ni mogoče šteti za invalide, ker te osebe nimajo bolezni oziroma okvare, ki bi bila trajna. »Čas bi bil, da MDDSZ opusti zastarelo, diskriminatorno ter žaljivo prepričanje, da so težave z duševnem zdravju manj pomembna oziroma manj težka bolezen kot druge bolezni, ki povzročajo invalidnost, in jim zato pripada manj pravic kot drugim invalidom,« je še poudaril varuh Svetina.

Člani Sveta so se strinjali, da mora biti duševno zdravje prebivalstva, posebej pa otrok prioriteta. »Odrivanje ljudi s težavami na rob dela družbo kot celoto ranljivo in povzroča krivice, kar je nedopustno. Družba je lahko uspešna samo, če skrbi za tiste, ki sami zase ne morejo poskrbeti,« je še poudaril varuh.

Natisni: