Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je uspel doseči akreditacijo s statusom A po Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice. To je najvišji možen status, ki ga je po navedenih načelih, sprejetih s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993, mogoče doseči. Tudi uradno, in to na mednarodni ravni, se je torej potrdilo, da Varuh dosega najvišje standarde delovanja neodvisne nacionalne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic. Priznanje omenjenega statusa je signal slovenski državi, da sta spoštovanje Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice in njegova krepitev prava pot. Za samega Varuha pa novo pridobljeni status pomeni predvsem veliko priznanje in potrditev njegovega dosedanjega dela, na novo pa mu bo tudi omogočal polno sodelovanje na različnih zasedanjih v okviru Združenih narodov in na regionalni ravni, pa tudi v organih Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) in Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), kjer je pridobil tudi volilno pravico.

Zahteven akreditacijski postopek pred GANHRI je trajal več kot dve leti, pri tem pa je šlo za podroben pregled delovanja Varuha tako na nacionalni kot na mednarodni ravni vse od leta 2010 naprej, predvsem v luči njegove verodostojnosti, neodvisnosti in učinkovitosti (kakšna so pooblastila za obravnavanje zadev s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; transparentnost postopka izbire in imenovanja vodstva; pluralnost zastopanosti delov družbe pri vplivu na vodenje institucije; njena neodvisnost; ter dostop do zadostnih finančnih sredstev in ustreznega števila kadrov). Varuh je o vseh navedenih vidikih moral najprej podati podrobno obrazloženo pisno izjavo, decembra lani pa je moral dejansko izpolnjevanje zahtevanih standardov zagovarjati še ustno. Akreditacijski pododbor je nato priporočil, da se Varuha akreditira s statusom A, z nedavnim potekom pritožbenega roka pa je to priporočilo obveljalo tudi za sprejeto.
Varuh je v postopku akreditacije sodeloval že leta 2000 in 2010, obakrat pa dosegel akreditacijo s statusom B, kar je pomenilo, da je Pariška načela izpolnjeval le delno. Za pridobitev statusa A si je Varuh intenzivno prizadeval vse od leta 2015 dalje. Ustrezna zakonodajna podlaga je prišla z novelo Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B) iz leta 2017, s katero se je razširilo pristojnost Varuha na področjih izobraževanja, pospeševanja in promocije človekovih pravic, določilo ustanovitev https://www.varuh-rs.si/o-varuhu/organizacijske-enote-in-svet-varuha/center-za-clovekove-pravice/ - -new-window "Opens internal link in current window" pri Varuhu in https://www.varuh-rs.si/o-varuhu/organizacijske-enote-in-svet-varuha/svet-varuha-za-clovekove-pravice/ - -new-window "Opens internal link in current window" kot posvetovalnega telesa.

Poudariti pa je tudi treba, da podelitev statusa A za institucijo pomeni vse prej kot priložnost za spanje na tej lovoriki. Akreditacijski pododbor GANHRI namreč redno izpostavlja - in tako je izpostavil tudi tokrat - da si morajo institucije, ki so bile akreditirane s statusom A, še nadalje prizadevati za krepitev svoje učinkovitosti in neodvisnosti ter za realizacijo njegovih priporočil. V tej smeri je glede Varuha najprej podal spodbudo, da naj nadaljuje s prizadevanji za čim izčrpnejšo obravnavo problematik v zvezi s človekovimi pravicami v slovenski družbi, vključno s pravicami invalidov, migrantov in beguncev, ter trgovino z ljudmi (Varuh je npr. že v https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2019/Letno_porocilo_Varuh19.pdf - -new-window "Opens internal link in current window" jasno izrazil pripravljenost, da prevzame tudi odgovornost in poslanstvo neodvisnega telesa za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v skladu z drugim odstavkom 33. člena te konvencije), nato pa konkretno tudi še priporočil, da naj se še podrobneje opredeli celoten postopek izbire in imenovanja varuha in namestnikov; nadalje uredi finančno avtonomnost institucije ter njeno zadostno in neodvisno financiranje; ter da v zakonodajnem mandatu Varuha izrecno določi pristojnost spodbujanja ratifikacije ali pristopa k mednarodnim instrumentom človekovih pravic.

Varuh se pridružuje omenjenim komentarjem akreditacijskega pododbora, za realizacijo pa bosta seveda potrebna tudi ustrezen posluh in dejanska podpora oblasti, predvsem vlade in zakonodajalca. Ali Varuh (še vedno) izpolnjuje pogoje za (re)akreditacijo s statusom A po Pariških načelih, se bo skladno z uveljavljenim sistemom ponovno preverjano čez 5 let. Varuh se zavezuje, da si bo tudi dotlej svoje delo prizadeval opravljati kar najbolj zavzeto in strokovno.