Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila stransko intervencijo v zadevi Regvar proti Sloveniji (št. 36538/25). Varuh je to možnost do zdaj izkoristil že tretjič. Tokrat opozarja na pomen zaupnosti komunikacije med prosilci za mednarodno zaščito in njihovimi pravnimi zastopniki ter na vprašanje pravnega poklicnega privilegija v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do zasebnega in družinskega življenja. Gre za pravilo, da se pogovor med odvetnikom in stranko ohrani zaseben in zaupen, da mu lahko stranka odkrito pove vse, kar je pomembno za njeno pravno pomoč.

Varuhinja izpostavlja, da so prosilci za mednarodno zaščito v posebej ranljivem položaju in da je dostop do zaupne, kakovostne pravne pomoči ključen za dejanski dostop do sodnega varstva. Po njeni oceni ureditev, po kateri mora svetovalec za begunce določene informacije, pridobljene pri zastopanju prosilca v sodnem postopku, posredovati pristojnemu organu, močno posega v zaupnost razmerja med pravnim zastopnikom in stranko ter slabi zaupanje, brez katerega učinkovita pravna pomoč ni mogoča.

V Sloveniji pravno pomoč in zastopanje prosilcev za mednarodno zaščito pred sodišči praviloma zagotavljajo svetovalci za begunce, kot določa 9. člen Zakona o mednarodni zaščiti. Ti svetovalci vlagajo tožbe zoper odločitve Ministrstva za notranje zadeve in prosilce brezplačno zastopajo pred sodiščem. Izbirajo se z javnim razpisom, za petletni mandat pa jih imenuje Ministrstvo za pravosodje. Za vpis na uradni seznam morajo izpolnjevati posebna izobrazbena in strokovna merila, med drugim univerzitetno izobrazbo iz prava, specializirano usposabljanje in izpit iz mednarodne zaščite in azilnega prava. Med svetovalce za begunce se lahko vključijo tako odvetniki kot drugi pravni strokovnjaki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

Varuhinja opozarja, da v drugih sodnih postopkih pravno zastopanje praviloma lahko opravljajo pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Če se prosilec za azil odloči za pravno zastopanje zunaj sistema svetovalcev za begunce, ga lahko zastopa le pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom (tj. praviloma odvetnik). Čeprav imajo prosilci pravico najeti odvetnika na lastne stroške, se za to predvidoma odloči zanemarljivo število prosilcev, predvsem zaradi visokih stroškov. Brezplačna pravna pomoč pa je zagotovljena praviloma le slovenskim državljanom. V praksi tako država prek sistema svetovalcev za begunce zagotavlja obliko brezplačne pravne pomoči in zastopanja prosilcem za mednarodno zaščito v sodnih postopkih.

Po oceni varuhinje je takšna ureditev vprašljiva tudi zaradi pravice do nediskriminatorne obravnave. Prosilci, ki si lahko privoščijo odvetnika, so varovani s pravico do zaupnosti skladno z Zakonom o odvetništvu, medtem ko so prosilci, ki so odvisni od sistema brezplačne pravne pomoči svetovalcev za begunce, v manj ugodnem položaju.

V sklepnem delu intervencije varuhinja posebej izpostavlja, da je zaupno razmerje ključno tudi pri obravnavi pobud Varuha. Ljudje pogosto ne razkrijejo občutljivih okoliščin brez zagotovila, da bodo informacije ostale zaupne. Te okoliščine pa se lahko nanašajo tudi na to, da je bil prosilec žrtev ali priča zlorab ali kršitev človekovih pravic.

Za podrobnosti iz Intervencije Varuha človekovih pravic RS kliknite desno na dokument.