Danes minevajo štiri leta od začetka obsežne invazije Ruske federacije na Ukrajino. Štiri leta oboroženega spopada pomenijo štiri leta hudih in sistematičnih posegov v človekove pravice: milijone razseljenih oseb, tisoče izgubljenih življenj ter številne družine, ki še vedno čakajo na vrnitev svojih bližnjih iz ujetništva ali z zasedenih ozemelj.

Mednarodne organizacije za človekove pravice že od začetka agresije na Ukrajino opozarjajo na hude kršitve človekovih pravic ter na resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, zlasti v odnosu do civilnega prebivalstva, vključno otrok. Poročila dokumentirajo izgube življenj, prisilno razseljevanje, uničevanje domov in civilne infrastrukture ter druge oblike ravnanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. V takšnih okoliščinah je vloga ombudsmanov in nacionalnih institucij za človekove pravice še posebej pomembna: ti so glas žrtev, neodvisen nadzorni mehanizem nad ravnanjem oblasti in vez med državo in mednarodno skupnostjo. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek izraža solidarnost z vsemi žrtvami vojne in podpira prizadevanja ukrajinskega parlamentarnega komisarja za človekove pravice Dmytra Lubinetsa in njegovih sodelavcev. Ta ob obletnici mednarodno skupnost poziva, naj še naprej opozarja na razmere v Ukrajini, širi preverjene informacije o poteku vojne ter okrepi prizadevanja za vrnitev ukrajinskih državljanov domov.

Varuhinja ob tem poudarja: »Spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega in kazenskega prava ter mednarodnega prava nasploh je zavezujoča pravna obveznost, ki velja tudi v času oboroženih spopadov. Mednarodno humanitarno pravo ter mednarodni standardi varstva človekovih pravic določajo jasna pravila glede zaščite civilnega prebivalstva in drugih posebej ranljivih skupin. Vsako življenje ima enako vrednost, trpljenje civilistov pa mora ostati v središču mednarodnih prizadevanj za pravičen, trajen in na pravu utemeljen mir. Ukrajinski ombudsman deluje v izjemno zahtevnih razmerah, vendar vztraja pri varovanju dostojanstva vsakega posameznika tudi v času vojne. Nujno je, da mednarodna skupnost ohrani občutljivost za množično kršenje človekovih pravic in si prizadeva za iskanje poti do miru.«

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije kot nacionalna institucija za človekove pravice in članica Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) podpira prizadevanja za neodvisno dokumentiranje kršitev, zaščito civilistov in vojnih ujetnikov v skladu z Ženevskimi konvencijami, vračanje nezakonito premeščenih oseb ter zagotavljanje odgovornosti za storjene zločine. Odgovornost za kršitve človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega in kazenskega prava mora biti uveljavljena nepristransko in dosledno.

Ob tem Varuh izraža tudi priznanje kolegom ombudsmanom v sosednjih državah Ukrajine, ki si prizadevajo za spoštovanje temeljnih pravic ter zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev razseljenim osebam. Posebej poudarja nujnost učinkovitih ukrepov za čimprejšnje ponovno združevanje ločenih družin.