V francoskem Strasbourgu je 27. in 28. marca 2025 potekala konferenca visoke ravni ombudsmanskih institucij in nacionalnih institucij za človekove pravice. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je institucija obeh vrst, na povabilo pa se je zanj dogodka udeležil Miha Horvat, namestnik varuha.

V okviru konference s približno 100 udeleženci, na kateri so med drugim sodelovali tudi aktualni komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O'Flaherty, predsednica Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (t. i. Beneške komisije Sveta Evrope) Claire Bazy-Malaurie, in Evropska ombudsmanka (Evropska unija) Teresa Anjinho, so obravnavali teme, kot so izzivi vladavini prava in varovanju človekovih pravic v kriznih časih, tveganja in priložnosti oblastnega odločanja v dobi digitalizacije ter nadzorovanje izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem je bila osrednja ugotovitev konference, da bo aktualno geopolitično nestabilnost, usmerjenost k trajnostnem razvoju, spreminjajoče se vrednote, podporo posebej ranljivim skupinam in stabilnost družbe nasploh mogoče z upanjem na uspeh obravnavati le v institucionalnem sodelovanju, z inovativnimi pristopi ter dobro domišljeno strateško razporeditvijo virov. Seveda tudi brez opozarjanja na globalno odgovornost voditeljev pri uresničevanju človekovih pravic ne bo šlo. Še posebej v tem delu so dolžnosti in hkrati priložnosti za ombudsmanske institucije in nacionalne institucije za človekove pravice izrazite.

Posebno pozornost so na konferenci namenili tudi tematiki umetne inteligence. Poudarjen je bil njen nedvomen in tudi neizbežen pomen za prihodnost, pri čemer se kot očitna kaže tudi potreba po njeni ustrezni regulaciji, katere svojstven del mora biti tudi zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic tako že v fazi njenega razvoja kot seveda tudi poznejši uporabi. V tem kontekstu pa se je med razpravo izpostavilo tudi vprašanje, ali ne bomo zaradi vse večje avtomatizacije oziroma digitalizacije storitev v zasebnem in javnem sektorju že prav kmalu morali v katalog človekovih pravic uvrstiti novo – pravico do interakcije s človeškim bitjem.